Kazalo
205 odnosi: Aškelon, Ašur-etil-ilani, Abaj Kunanbajev, Abdul Rahman, Abdurahman Ali Sufi, Abraham, Abu Hanifa, Abu Nasr Mansur, Abu Said, Adiabena, Age of Empires II: The Age of Kings, Ajshil, Al Hvarizmi, Al-Baladhuri, Al-Biruni, Al-Farisi, Al-Gazali, Al-Kindi, Al-Kudžandi, Aleksander, Alep, Ali Ahmad Nasavi, Altaïr Ibn-LaʼAhad, Amonove sipine, Anatolija, Arbil, As-Sabah, Asasini, Ata-Malik Džuvejni, Avicenna, Avtonomna republika Krim, Şanlıurfa, Šabakov kamen, Šahname, Šapur Perzijski, Šotor, Šrilanka, İzmir (provinca), Črni obelisk, Baba, Baba Tahir, Babilonija, Balh, Banjast obok, Barberinijev diptih, Barbiton (glasbilo), Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Belšazarjeva gostija, Rembrandt, Bilecik (provinca), Bitka na Maratonskem polju, ... Razširi indeks (155 več) »
Aškelon
Aškelon (hebrejsko אַשְׁקְלוֹן, Aškelon), znan tudi kot Askalon (grško, Askálōn, arabsko عَسْقَلَان, ʿAsqalān), je mesto na sredozemski obali v južnem Izraelu, približno 50 km južno od Tel Aviva.
Poglej Perzijci in Aškelon
Ašur-etil-ilani
Ašur-etil-ilani je bil asirski kralj, sin in naslednik kralja Asurbanipala, ki je vladal od okoli 631 pr.
Poglej Perzijci in Ašur-etil-ilani
Abaj Kunanbajev
Abaj Ibrahim Kunanbajuly, kazaški pesnik, * 1845, † 1904.
Poglej Perzijci in Abaj Kunanbajev
Abdul Rahman
Abdul Rahman je lahko.
Poglej Perzijci in Abdul Rahman
Abdurahman Ali Sufi
Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).
Poglej Perzijci in Abdurahman Ali Sufi
Abraham
Abraham (אַבְרָהָם; sirsko ܐܒܪܗܡ Oraham; ʾIbrāhīm) je ključna oseba v religioznih besedilih judovstva in krščanstva (v 1. Mojzesovi knjigi in posamične omembe drugje), kakor tudi v Koranu, sveti knjigi muslimanov.
Poglej Perzijci in Abraham
Abu Hanifa
Abū Ḥanīfah, s polnim imenom Abū Ḥanīfah al-Nuʿmān ibn Thābit, perzijski sunitsko-muslimanski teolog in porotnik * 699, Kufa, Irak, † 767, Bagdad.
Poglej Perzijci in Abu Hanifa
Abu Nasr Mansur
Abu Nasr Mansur ibn Ali ibn Irak, perzijski matematik in astronom, * (okoli) 970 (pred 973), verjetno Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Veliki Horasan, sedaj Uzbekistan, † 1036, verjetno Gasna, afganistanski Gasnavid, danes Gazni, Afganistan.
Poglej Perzijci in Abu Nasr Mansur
Abu Said
Abu Said Bahadur kan (perzijsko, arabsko ابو سعید بہادر خان, mongolsko Абу Саид Бахадур хан, Abu Said Bahadur han) je bil deveti vladar Ilkanata, ki je vladal od leta 1316 do 1335, * 2. junij 1303, Udža, † 1. december 1335, Soltanije.
Poglej Perzijci in Abu Said
Adiabena
Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).
Poglej Perzijci in Adiabena
Age of Empires II: The Age of Kings
Age of Empires II: The Age of Kings (pogosto okrajšano kot Age of Empires II, The Age of Kings, AoE II ali AoK) je realnočasovna strateška videoigra razvijalcev Ensemble Studios, ki je izšla leta 1999 pri založniku Microsoft za operacijska sistema Microsoft Windows in Mac OS.
Poglej Perzijci in Age of Empires II: The Age of Kings
Ajshil
Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.
Poglej Perzijci in Ajshil
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.
Poglej Perzijci in Al Hvarizmi
Al-Baladhuri
Ahmed ibn Jahja ibn Džabir al-Baladhuri (arabsko أحمد بن يحيى بن جابر البلاذري) je bil arabski zgodovinar, ki je ustvarjal v 9. stoletju, * ok. 820, Bagdad, Abasidski kalifat, † 892, Bagdad, Abasidski kalifat. Bil je ugleden bližnjevzhodni zgodovinar svojega časa je večino svojega življenja preživel v Bagdadu, kjer je imel velik vpliv na dvoru kalifa al-Mutavakila.
Poglej Perzijci in Al-Baladhuri
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Perzijci in Al-Biruni
Al-Farisi
Kamāl al-Dīn Abu'l-Hasan Mohamed al-Fārisī, perzijski matematik, fizik in astronom, * 1267, Tabriz, Mongolsko cesarstvo, danes Iran, † 1319.
Poglej Perzijci in Al-Farisi
Al-Gazali
Abu Hamid Muhamed ibn Muhamed al-Gazali (perzijsko: ابو حامد محمد ابن محمد الغزالی ali اماممحمد غزالی; latinsko Algazel), perzijski mistik in učenjak enciklopedične izobrazbe, * 5. julij 1057, Tus, Horasan, Iran, † 19. december 1111, Tus.
Poglej Perzijci in Al-Gazali
Al-Kindi
Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.
Poglej Perzijci in Al-Kindi
Al-Kudžandi
Abu Mahmud Hamid ibn al-Kidr Al-Kudžandi, perzijski (tadžiški) astronom in matematik, * okoli 940, Kudžand (sedaj Tadžikistan), † 1000.
Poglej Perzijci in Al-Kudžandi
Aleksander
Aleksander je moško osebno ime.
Poglej Perzijci in Aleksander
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Perzijci in Alep
Ali Ahmad Nasavi
Ali ibn Ahmad al-Nasavi, perzijski matematik, * 1010, morda Nasa, Kurasan, Iran, † 1075, Bagdad, Irak.
Poglej Perzijci in Ali Ahmad Nasavi
Altaïr Ibn-LaʼAhad
Altaïr Ibn-La'Ahad (الطائر ابن لا أحد, kar pomeni "Ptica, sin nikogar") je izmišljen lik v Ubisoftovi seriji videoiger Assassin's Creed.
Poglej Perzijci in Altaïr Ibn-LaʼAhad
Amonove sipine
Amonove sipine (izvorno Le sabbie di Amon) je knjiga italijanskega pisatelja Valeria Massima Manfredia.
Poglej Perzijci in Amonove sipine
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Perzijci in Anatolija
Arbil
Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.
Poglej Perzijci in Arbil
As-Sabah
Hasan Ben Ibn as-Sabah, perzijski heretik, * okoli 1034 (1056), † 1124.
Poglej Perzijci in As-Sabah
Asasini
Asasini (tudi Hašišini) so bili muslimanska verska in politična sekta.
Poglej Perzijci in Asasini
Ata-Malik Džuvejni
Ata-Malik Džuvejni (perzijsko عطاملک جوینی) s polnim imenom Ala al-Din Ata-ulah (علاءالدین عطاءالله) je bil perzijski zgodovinar, ki je napisal knjigo o Mongolskem cesarstvu z naslovom Tarīkh-i Jahān-gushā (Zgodovina osvajalca sveta),Woolf, Daniel (17. februar 2011).
Poglej Perzijci in Ata-Malik Džuvejni
Avicenna
Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.
Poglej Perzijci in Avicenna
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Poglej Perzijci in Avtonomna republika Krim
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Poglej Perzijci in Şanlıurfa
Šabakov kamen
Šabakov kamen (0,66 x 1,37 m), Britanski muzej, London Šabakov kamen je kamnita plošča z vklesanim staroegipčanskim verskim besedilom, napisanim v obdobju Petindvajsete egipčanske dinastije.
Poglej Perzijci in Šabakov kamen
Šahname
Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.
Poglej Perzijci in Šahname
Šapur Perzijski
Šapur (srednjeperzijsko Šabur) je bil iranski princ, ki je od leta 207/210 – 211/212 vladal kot predzadnji kralj Perzijskega kraljestva, * ni znano, † 211/212.
Poglej Perzijci in Šapur Perzijski
Šotor
Šotor Šotor je bivališče, običajno začasno, ki omogoča bivanje v naravi.
Poglej Perzijci in Šotor
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Poglej Perzijci in Šrilanka
İzmir (provinca)
Provinca İzmir je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.
Poglej Perzijci in İzmir (provinca)
Črni obelisk
Črni obelisk Šalmaneserja III. je skulptura iz črnega apnenca z novoasirskim bas-reliefom iz Nimruda (starodavni Kalhu) v severnem Iraku, in je spomin na dejanja kralja Šalmaneserja III.
Poglej Perzijci in Črni obelisk
Baba
Baba ima več pomenov.
Poglej Perzijci in Baba
Baba Tahir
Baba Tahir (perzijsko باباطاهر) ali Baba Tahir Orjan Hamadani je bil perzijski pesnik, * 11.
Poglej Perzijci in Baba Tahir
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Perzijci in Babilonija
Balh
Balh (perzijsko/pašto بلخ: Balkh, baktrijsko βαχλο, ẞaxlɔ: Bahlo, Bahlɔ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zoroastrstva v sedanjem severnem Afganistanu.
Poglej Perzijci in Balh
Banjast obok
Banjast obok, znan tudi kot tunelski obok, je arhitekturni element, ki nastane z iztiskanjem ene same krivulje (ali para krivulj, v primeru šilasto lomljenega oboka) na določeni razdalji.
Poglej Perzijci in Banjast obok
Barberinijev diptih
Barberinijev diptih ali Barberinijeva slonovina je bizantinski list iz cesarskega diptiha iz pozne antike, zdaj v Louvru v Parizu.
Poglej Perzijci in Barberinijev diptih
Barbiton (glasbilo)
Barbiton ali barbitos (grško Βάρβιτον ali βάρβιτος; latinsko barbitus) je starodavno strunsko glasbilo, znano iz stare grške in rimske klasike, povezano z liro.
Poglej Perzijci in Barbiton (glasbilo)
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Poglej Perzijci in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Belšazarjeva gostija, Rembrandt
Belšazarjeva gostija je glavna Rembrandtova slika, ki je zdaj v Narodni galeriji v Londonu.
Poglej Perzijci in Belšazarjeva gostija, Rembrandt
Bilecik (provinca)
Bilecik je provinca, ki se nahaja v zahodni Turčiji.
Poglej Perzijci in Bilecik (provinca)
Bitka na Maratonskem polju
Bitka na Maratonskem polju (tudi bitka pri Maratonu) je bitka, ki je potekala na Maratonskem polju (Atika) med Grki (Atenci in Platajci) na eni strani ter Perzijci na drugi strani leta 490 pr. n. št. v času grško-perzijskih vojn.
Poglej Perzijci in Bitka na Maratonskem polju
Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.
Poglej Perzijci in Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Dorileju (1097)
Bitka pri Dorileju, spopad med križarji in Turki Seldžuki, ki se je zgodil med prvo križarsko vojno, 1. julija 1097 pri Dorileju v Anatoliji.
Poglej Perzijci in Bitka pri Dorileju (1097)
Bitka pri Platajah
Bitka pri Platajah je bila bitka, ki je potekala avgusta 479 pr. n. št. med grško koalicijo in perzijskimi napadalci.
Poglej Perzijci in Bitka pri Platajah
Bitka pri Termopilah
Bitka pri Termopilah je prva bitka druge perzijske invazije v grško-perzijskih vojnah.
Poglej Perzijci in Bitka pri Termopilah
Bitka pri Timbri
Bitka pri Timbri je bila odločilna bitka v vojni med lidijskim kraljem Krezom in perzijskim ahemenidskim kraljem Kirom II. Velikim decembra 547 pr. n. št..
Poglej Perzijci in Bitka pri Timbri
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Perzijci in Bližnji vzhod
Breskev
Breskev (znanstveno ime Prunus persica) je majhno sadno drevo, z živorožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi sladkega okusa.
Poglej Perzijci in Breskev
Buhara
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi.
Poglej Perzijci in Buhara
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Perzijci in Cezar (naslov)
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Perzijci in Darej I.
Dolgo obzidje, Pirej
Dolgo obzidje (grško Μακρὰ Τείχη) je bilo obzidje, ki so ga gradili v antični Grčiji iz mesta do pristanišča in je zagotavljalo varno povezavo do morja tudi med obleganjem.
Poglej Perzijci in Dolgo obzidje, Pirej
Drangijana
Drangijana (staroperzijsko: Zranka, »dežela vode«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, današnji Sīstān v Iranu in Afganistanu.
Poglej Perzijci in Drangijana
Dura-Europos
Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.
Poglej Perzijci in Dura-Europos
Eğirdir
Eğirdir je mesto, jezero in okrožje v provinci Isparta v sredozemskem delu Turčije.
Poglej Perzijci in Eğirdir
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Perzijci in Egejsko morje
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Perzijci in Egipt
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Perzijci in Elam
Emar
Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.
Poglej Perzijci in Emar
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Perzijci in Fenicija
Firduzi
Hakim Abdul Kasim Mansur Firdusi Tusi (Firduzi); perzijsko حکیمابوالقاسمفردوسی توسی), perzijski pesnik, * 935, Tus, Iran, † 1020, Tus, Iran. Firduzi je bil zelo spoštovan. Bil je avtor narodnega epa Šahname (Knjiga kraljev) perzijsko govorečega sveta kot tudi celotnega iranskega kulturnega sveta.
Poglej Perzijci in Firduzi
Fraort
Fraort (iz staroperzijskega 𐎳𐎼𐎺𐎼𐎫𐎡𐏁, Fravartiš) ali Frâda (preko starogrškega Φραόρτης, Fraórtis) je bil drugi kralj Medijskega cesarstva, * neznano, † 633 pr. n. št. Bil je sin in naslednik medijskega kralja Dejoka.
Poglej Perzijci in Fraort
Galle
Galle (singalsko ගාල්ල, tamilsko காலி) je večje mesto na Šrilanki na jugozahodni konici otoka, 119 km od Kolomba.
Poglej Perzijci in Galle
Gandara
Gandara, znana tudi kot Waihind (staroperzijsko: Gandâra, sanskrt: गन्धार), kraljestvo (Mahajanapada) in satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Poglej Perzijci in Gandara
Golansko višavje
Golanska planota z judovskimi (modro) in druškimi (črno) naselbinami Golansko višavje je ozemlje na jugozahodu Sirije, ki je od leta 1967 dalje pod zasedbo Izraela.
Poglej Perzijci in Golansko višavje
Gordijan III.
Gordijan III. (latinsko), 32.
Poglej Perzijci in Gordijan III.
Gozd božjih ceder
Božje cedre (translation), ki so v dolini Kadiša v mestu Bšari v Libanonu, so eden zadnjih ostankov obsežnih gozdov libanonske cedre, ki je uspevala po Libanonkem gorovju v antiki.
Poglej Perzijci in Gozd božjih ceder
Grško gledališče v Sirakuzah
Grško gledališče v Sirakuzah stoji na južnih pobočjih hriba Temenite s pogledom na sodobno mesto Sirakuze na jugovzhodu Sicilije.
Poglej Perzijci in Grško gledališče v Sirakuzah
Habur
Habur je največji pritok Evfrata v Siriji.
Poglej Perzijci in Habur
Hafez
Khāvdže Šams-od-Dīn Moḥamad Ḥāfeẓ-e Šīrāzī, znan po svojem nom-de-plume Hafez (Ḥāfeẓ, "hranilnik; (varni) imetnik"; 1325-139): Hafez (ali Hafis) e bil Perzijski lirski pesnik, njegova dela obravnavajo mnogi Iranci kot vrhunec perzijske literature.
Poglej Perzijci in Hafez
Halabija
Halabija (arabsko حلبيّة, latinsko/grško: Zenobia, Birtha) je arheološko najdišče na desnem bregu Evfrata v guvernatu Deir ez-Zor, Sirija.
Poglej Perzijci in Halabija
Hamadan
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.
Poglej Perzijci in Hamadan
Hekataj
Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.
Poglej Perzijci in Hekataj
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Perzijci in Herodot
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Poglej Perzijci in Hierapolis
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Perzijci in Hieroglif
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Perzijci in Hios
Horezm
Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.
Poglej Perzijci in Horezm
Hulegu
Hulegu kan (mongolsko Хүлэгу хаан, čagatajsko ہلاکو, perzijsko هولاکو خان, kitajsko 旭烈兀) je bil mongolski vladar in ustanovitelj Ilkanata, ki je v 13.
Poglej Perzijci in Hulegu
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Perzijci in Huriti
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.
Poglej Perzijci in Ibn Batuta
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Perzijci in Irak
Iranci
Iranci so narod, ki primarno živi na področju današnjega Irana.
Poglej Perzijci in Iranci
Iranski narodi
Iránski národi so, v etnično-jezikovnem smislu, potomci iranske veje starih Indo-irancev.
Poglej Perzijci in Iranski narodi
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Perzijci in Izrael
Jafa
Moderni Jafo Jafa, (hebrejsko יָפוֹ, Jafo) je starodavno sredozemsko pristanišče, ki se nahaja tik ob Tel Avivu, v Izraelu.
Poglej Perzijci in Jafa
Jakob
Jakob je moško osebno ime.
Poglej Perzijci in Jakob
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Poglej Perzijci in Jemen
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Perzijci in Kanaan
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Perzijci in Kapadokija
Karapapaki
Karapapaški beki iz vasi Giziladži v Borčaliju, sedanja Gruzija (začetek 20. stoletja) Karapapaki ali Tarakama ((narečno Qarapapaxdar), Tərəkəmələr) so turško ljudstvo, skupina plemen ali ena od etnografskih skupin Azerbajdžancev, ki izvirno govori karapapaščino, zahodni oguški jezik, tesno povezan z azerbajdžanščino in turščino.
Poglej Perzijci in Karapapaki
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Perzijci in Kartagina (mesto)
Kasr ibn Vardan
Kasr ibn Vardan (arabsko قصر أبن وردان) je grajski kompleks iz 6. stoletja, ki stoji v sirski puščavi, približno 60 km severovzhodno od Hame.
Poglej Perzijci in Kasr ibn Vardan
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Perzijci in Kemija
Kerman
Kerman je glavno mesto province Kerman v Iranu.
Poglej Perzijci in Kerman
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Perzijci in Kilikija
Kinezioterapija
Kinezioterapija (grško kinesis - gibanje, therapeio - zdravljenje) je metoda rehabilitacije, ki predstavlja obliko nespecifičnega funkcionalnega zdravljenja, ki uporablja gib, oziroma gibanje, kot osnovno sredstvo v prizadevanju za izboljšanje porušenega zdravja ali popolno ozdravitev.
Poglej Perzijci in Kinezioterapija
Kition
Kition (grško, Kítion, feničansko 𐤊𐤕, kt, ali 𐤊𐤕𐤉, kty,Yon, Marguerite; Childs, William A. P. (november 1997). Bulletin of the American Schools of Oriental Research. 308 (308): 11. doi: 10.2307/1357405. JSTOR 1357405. S2CID 156694103. latinsko) je bilo mestno kraljestvo na južni obali Cipra na mestu sedanje Larnake.
Poglej Perzijci in Kition
Konstantinopelski hipodrom
Središče Konstantinopla s hipodromom Kačji steber s Tutmozovin obeliskom v ozadju Podstavek Tutmozovega obeliska, na katerem Teodozij I. iz svoje lože zmagovalcu dirke podeljuje lovorjev venec Zidan obelisk Povorka cehov pred sultanom na konstantinopelskem hipodromu; osmanska miniatura iz zbirke ''Surname-i Vehbi'' Konstantinopelski hipodrom ali Konstantinov hipodrom je bil hipodrom in kulturno središče Konstantinopla, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva.
Poglej Perzijci in Konstantinopelski hipodrom
Koptski Kairo
Koptski Kairo je del Starega Kaira, ki zajema Babilonsko trdnjavo, Koptski muzej, Visečo cerkev, grško cerkev sv.
Poglej Perzijci in Koptski Kairo
Kora
Kora (grško κόρη "dekle", množina korai) je ime za vrsto samostojnega antičnega grškega kipa iz arhaičnega obdobja, ki prikazuje žensko figuro, vedno mlado.
Poglej Perzijci in Kora
Krožni grad
Krožni grad je grad z dvema ali več krožnimi obzidji, tako da je notranja stena višja od zunanje.
Poglej Perzijci in Krožni grad
Ksenofan
Ksenofán (Ksenofánēs ho Kolofṓnios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št., Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št. Ksenofan je bil klatež.
Poglej Perzijci in Ksenofan
Ktezij
Ktezij (grško: Κτησίας) je bil grški zdravnik in zgodovinar iz 5.
Poglej Perzijci in Ktezij
Kušiar
Abul-Hasan Ibn Laban ben Kušiar ibn Bašahri Džilani, perzijski astronom, matematik in geograf, * 971, Gilan ob Kaspijskem jezeru (sedaj Iran), † 1029, Bagdad, Irak.
Poglej Perzijci in Kušiar
Libanonci
Znane osebnosti Libanonci so prebivalci Libanona.
Poglej Perzijci in Libanonci
Mag (razločitev)
Mag ima lahko več pomenov.
Poglej Perzijci in Mag (razločitev)
Mani
Mani (perzijsko: مانی; sirsko: ܡܐܢܝ;latinsko: Manes), perzijski (iranski) prerok, ustanovitelj gnostične religije manihejstva, * 14. april 216, † 27. februar 276.
Poglej Perzijci in Mani
Maraton, Grčija
Maraton (dimotiki: Μαραθώνας, Marathónas; atiškoi/ katarevusa: Μαραθών, Marathṓn) je antično grško mesto – država, danes mesto v Grčiji.
Poglej Perzijci in Maraton, Grčija
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Perzijci in Medijci
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Perzijci in Medijsko cesarstvo
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Perzijci in Mehmed II. Osvajalec
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Perzijci in Memfis, Egipt
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Perzijci in Meniška skupnost na gori Atos
Mesta Art Nouveau
Mesta Art Nouveau so tista, kjer se je v začetku dvajsetega stoletja uveljavil slog Art Nouveau in kjer so se ohranila zgodnja pričevanja te umetnosti v raznih oblikah, predvsem v arhitekturi.
Poglej Perzijci in Mesta Art Nouveau
Mogadiš
Mogadiš (somalsko Mukdišo,; dobesedno »Sedež šaha«) je glavno mesto Somalije in največje mesto v državi ter zaradi svoje strateške lege ob Indijskem oceanu že stoletja pomembno pristanišče.
Poglej Perzijci in Mogadiš
Mogulski cesarji
Mogulski cesarji, Veliki Moguli, so med zgodnjim 16.
Poglej Perzijci in Mogulski cesarji
Mrtva mesta
Mrtva mesta je uveljavljen izraz za skupino nekdanjih naselbin v severozahodni Siriji, v apnenčastem hribovju Belus Massif, ki se razteza med Orontesom in današnjo mejo med Sirijo in Turčijo severno od Alepa.
Poglej Perzijci in Mrtva mesta
Na koncu sveta
Na koncu sveta (v izvirniku) je zgodovinski roman italijanskega pisatelja Valeria Massima Manfredia.
Poglej Perzijci in Na koncu sveta
Naburimani
Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.
Poglej Perzijci in Naburimani
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.
Poglej Perzijci in Nakš-e Rostam
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.
Poglej Perzijci in Nasir at-Tusi
Nastasen
Nastasen je bil kralj Kuša, ki je vladal od leta 335 do 315/310 pr.
Poglej Perzijci in Nastasen
Nimrud
Nimrud (arabsko: كال) je kasnejše arabsko ime za starodavno asirsko mesto Kalhu, ki se je nahajalo južno od reke Tigris v severni Mezopotamiji.
Poglej Perzijci in Nimrud
Obleganje Bagdada (1258)
Obleganje Bagdada leta 1258 je bil ključna bitka v zgodovini Bližnjega Vzhoda, v kateri je Džingiskanov vnuk Hulegu kan opustošil Bagdad, glavno mesto Abdasidskega kalifata in največji center muslimanske moči. Po zavzetju mesta je bilo pobitih od 100.000 do milijon prebivalcev, mesto pa je bilo izropano in nato požgano.
Poglej Perzijci in Obleganje Bagdada (1258)
Obleganje Konstantinopla (626)
Obleganje Konstantinopla (626), vojaška operacija Avarov in njihovih zaveznikov Slovanov in sasanidskih Perzijcev, ki se je končala s strateško zmago Bizantinskega cesarstva.
Poglej Perzijci in Obleganje Konstantinopla (626)
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Perzijci in Obzidje
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Perzijci in Omajadski kalifat
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Perzijci in Omar Hajam
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Poglej Perzijci in Palmira
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Perzijci in Parti
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Perzijci in Pasargad
Peržani
Peržani (grško (Πέρσαι)) Ajshil, starogrška tragedija, leta 472 pr.
Poglej Perzijci in Peržani
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Perzijci in Perzepolis
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Perzijci in Perzija
Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Perzijci in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000
Pomeni imen asteroidov: 11001–12000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Perzijci in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000
Pomeni imen asteroidov: 12001–13000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 12001 do 13000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Perzijci in Pomeni imen asteroidov: 12001–13000
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Perzijci in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pomeni imen asteroidov: 7001–7500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7001 do 7500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Perzijci in Pomeni imen asteroidov: 7001–7500
Pomeni imen asteroidov: 9501–10000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9501 do 10000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Perzijci in Pomeni imen asteroidov: 9501–10000
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Perzijci in Prva križarska vojna
Psametik II.
Psametik II. je bil faraon Šestindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 595 pr.
Poglej Perzijci in Psametik II.
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Perzijci in Rimska vojna mornarica
Rimsko državljanstvo
CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.
Poglej Perzijci in Rimsko državljanstvo
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Perzijci in Saki
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Perzijci in Samarkand
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Perzijci in Sasanidsko cesarstvo
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Poglej Perzijci in Satrap
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Poglej Perzijci in Sedem čudes starega veka
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Perzijci in Selevkidsko cesarstvo
Seznam faraonov
Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr.
Poglej Perzijci in Seznam faraonov
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Perzijci in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu
Seznam narodov
Seznam narodov sveta.
Poglej Perzijci in Seznam narodov
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Perzijci in Seznam perzijskih kraljev
Seznam perzijskih pesnikov
Seznam perzijskih pesnikov.
Poglej Perzijci in Seznam perzijskih pesnikov
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Poglej Perzijci in Seznam starodavnih ljudstev
Simfonij
Category:Articles with hAudio microformats Simfonij kitaraste oblike Simfónij (poznan tudi kot lajna) je godalno glasbilo, ki proizvaja zvok z ročno vrtečim se kolesom, ki drgne ob strune.
Poglej Perzijci in Simfonij
Sin-šar-iškun
Sin-šar-iškun je bil eden od zadnjih kraljev Asirskega cesarstva, ki je vladal od okoli 627 do 612 pr.
Poglej Perzijci in Sin-šar-iškun
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Perzijci in Sirija
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Perzijci in Sladkor
Smerdis
Smerdis (perzijsko Bardija), perzijski kralj (šahinšah), * ???, † 522 pr. n. št., uzurpator Gaumata pod njegovim imenom namesto njega vladal leta 521 pr. n. št. Smerdis je prevzel grško ime Smerdis ali Smerd(i), ki se pojavilo v Alkajevih in Anakreonovih pesnitvah.
Poglej Perzijci in Smerdis
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Poglej Perzijci in Sofoklej
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Perzijci in Stari Egipt
Status quo ante bellum
Status quo ante bellum je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni stanje, kakršno je bilo pred vojno.
Poglej Perzijci in Status quo ante bellum
Tadž Mahal
Tadž Mahal (hindijsko ताज महल, iz perzijskega/urdujskega تاج محل - krona palač) je razkošen mavzolej pri mestu Agra v Indiji, ki ga je dal v 17.
Poglej Perzijci in Tadž Mahal
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Perzijci in Tarz
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Poglej Perzijci in Teheran
Tel Aviv
Tel Aviv – Yafo (hebrejsko: תֵּל־אָבִיב-יָפוֹ; navadno imenovan le Tel Aviv) je drugo največje mesto države Izrael, ki leži na sredozemski obali.
Poglej Perzijci in Tel Aviv
Tell Barri
Tell Barri, staroveški Kahat, je tell in arheološko najdišče v guvernatu Al-Hasakah v severovzhodni Siriji.
Poglej Perzijci in Tell Barri
Tengri
Tengri (staroturško 12px12px12px12px, bolgarsko Тангра, Tangra, turško Tanrı, praturško * teŋri/* taŋrɨ, mongolsko Tngri, sodobno mongolsko Тэнгэр, Tenger) je eno od imen prvotnega glavnega božanstva xiongnujskih, hunskih, prabolgarskih in mongolskih ljudstev.
Poglej Perzijci in Tengri
Teofilakt Simokat
Teofilakt Simokat (grško:, Theophylaktos Simokat(t)es), bizantinski zgodovinar iz zgodnjega 7.
Poglej Perzijci in Teofilakt Simokat
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Perzijci in Tetrarhija
Tiglat-Pileser III.
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.
Poglej Perzijci in Tiglat-Pileser III.
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Perzijci in Timur Lenk
Triera
250px Triera, tudi trirema ali troveslača (grško Τριήρης triērēs, latinsko: trirēmis), je bila pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel.
Poglej Perzijci in Triera
Tukulti-Ninurta II.
Tukulti-Ninurta II. je bil drugi kralj Novoasirskega cesarstva, ki je vladal od leta 891 pr.
Poglej Perzijci in Tukulti-Ninurta II.
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Perzijci in Ulug Beg
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Perzijci in Uzurpator
Vzhodnorimska noša
Moda oblačenja v Vzhodnorimskem cesarstvu se je opazno spremenila v tisoč letih obstoja države.
Poglej Perzijci in Vzhodnorimska noša
Vzhodnorimske zastave in simboli
Za večino časa svojega obstoja vzhodnorimsko cesarstvo ni uporabljalo plemiške fevdalne heraldike, kot v zahodnoevropskih državah.
Poglej Perzijci in Vzhodnorimske zastave in simboli
Zeliščarstvo
Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.
Poglej Perzijci in Zeliščarstvo
11. avgust
11.
Poglej Perzijci in 11. avgust
12. julij
12.
Poglej Perzijci in 12. julij
12. september
12.
Poglej Perzijci in 12. september
20. september
20.
Poglej Perzijci in 20. september
216
216 (CCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Perzijci in 216
277
277 (CCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Perzijci in 277
342 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št.
Poglej Perzijci in 342 pr. n. št.
343 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št.
Poglej Perzijci in 343 pr. n. št.
387
387 (CCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Perzijci in 387
479 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. 480. pr. n. št. - 470. pr. n. št. - 460. pr. n. št. 450. pr. n. št.
Poglej Perzijci in 479 pr. n. št.
494 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 540. pr. n. št. 530. pr. n. št. 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. - 490. pr. n. št. - 480. pr. n. št. 470. pr. n. št.
Poglej Perzijci in 494 pr. n. št.
499 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 540. pr. n. št. 530. pr. n. št. 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. - 490. pr. n. št. - 480. pr. n. št. 470. pr. n. št.
Poglej Perzijci in 499 pr. n. št.
616
616 (DCXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Perzijci in 616
626
626 (DCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Perzijci in 626
, Bitka pri Adrianoplu (378), Bitka pri Dorileju (1097), Bitka pri Platajah, Bitka pri Termopilah, Bitka pri Timbri, Bližnji vzhod, Breskev, Buhara, Cezar (naslov), Darej I., Dolgo obzidje, Pirej, Drangijana, Dura-Europos, Eğirdir, Egejsko morje, Egipt, Elam, Emar, Fenicija, Firduzi, Fraort, Galle, Gandara, Golansko višavje, Gordijan III., Gozd božjih ceder, Grško gledališče v Sirakuzah, Habur, Hafez, Halabija, Hamadan, Hekataj, Herodot, Hierapolis, Hieroglif, Hios, Horezm, Hulegu, Huriti, Ibn Batuta, Irak, Iranci, Iranski narodi, Izrael, Jafa, Jakob, Jemen, Kanaan, Kapadokija, Karapapaki, Kartagina (mesto), Kasr ibn Vardan, Kemija, Kerman, Kilikija, Kinezioterapija, Kition, Konstantinopelski hipodrom, Koptski Kairo, Kora, Krožni grad, Ksenofan, Ktezij, Kušiar, Libanonci, Mag (razločitev), Mani, Maraton, Grčija, Medijci, Medijsko cesarstvo, Mehmed II. Osvajalec, Memfis, Egipt, Meniška skupnost na gori Atos, Mesta Art Nouveau, Mogadiš, Mogulski cesarji, Mrtva mesta, Na koncu sveta, Naburimani, Nakš-e Rostam, Nasir at-Tusi, Nastasen, Nimrud, Obleganje Bagdada (1258), Obleganje Konstantinopla (626), Obzidje, Omajadski kalifat, Omar Hajam, Palmira, Parti, Pasargad, Peržani, Perzepolis, Perzija, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 11001–12000, Pomeni imen asteroidov: 12001–13000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 7001–7500, Pomeni imen asteroidov: 9501–10000, Prva križarska vojna, Psametik II., Rimska vojna mornarica, Rimsko državljanstvo, Saki, Samarkand, Sasanidsko cesarstvo, Satrap, Sedem čudes starega veka, Selevkidsko cesarstvo, Seznam faraonov, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu, Seznam narodov, Seznam perzijskih kraljev, Seznam perzijskih pesnikov, Seznam starodavnih ljudstev, Simfonij, Sin-šar-iškun, Sirija, Sladkor, Smerdis, Sofoklej, Stari Egipt, Status quo ante bellum, Tadž Mahal, Tarz, Teheran, Tel Aviv, Tell Barri, Tengri, Teofilakt Simokat, Tetrarhija, Tiglat-Pileser III., Timur Lenk, Triera, Tukulti-Ninurta II., Ulug Beg, Uzurpator, Vzhodnorimska noša, Vzhodnorimske zastave in simboli, Zeliščarstvo, 11. avgust, 12. julij, 12. september, 20. september, 216, 277, 342 pr. n. št., 343 pr. n. št., 387, 479 pr. n. št., 494 pr. n. št., 499 pr. n. št., 616, 626.