Kazalo
99 odnosi: Alpidska orogeneza, Antarktika, Špela Goričan, Češki masiv, Členonožci, Biotska raznovrstnost, Blejsko jezero, BM-21, Bolhe, Dimetrodon, Dokimijski marmor, Dovžanova soteska, Dvokrilci, Emej Šan, Entomofilija, Eodicynodon, Eolsko delovanje, Eurypterida, Evolucija, Fan Si Pan, Ferganska dolina, Frankovska, Frankovski gozd, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Geografija Indije, Geografija Kenije, Geografija Rusije, Geološka časovna lestvica, Geologija Črne gore, Geologija Japonske, Ginkovci, Gorovje Hadžar, Griloblatoidi, Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2010 - moški (postave), Javorniški Rovt, Jelovški potok, Južnokitajski kras, Kačji pastirji, Kamelovratnice, Kaparji, Karbon, Kirenijsko pogorje, Kljunavci, Kožekrilci, Konjiška gora, Kratkotipalčnice, Land's End, Mansi, Matija Drovenik, Mjøsa, ... Razširi indeks (49 več) »
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Perm in Alpidska orogeneza
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Perm in Antarktika
Špela Goričan
Špela Goričan, slovenska geologinja, * 17. februar 1960, Ljubljana.
Poglej Perm in Špela Goričan
Češki masiv
Češki masiv (češko Česká vysočina ali Český masiv, nemško Böhmische Masse ali Böhmisches Massiv) je geomorfološka pokrajina v srednji Evropi.
Poglej Perm in Češki masiv
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Perm in Členonožci
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Perm in Biotska raznovrstnost
Blejsko jezero
Blejsko jezero z razglednega vrha Ojstrica (611m) nad jezerom Blejsko jezero leži na Gorenjskem ob vznožju Pokljuke, ime nosi po Bledu, naselju ob njem.
Poglej Perm in Blejsko jezero
BM-21
BM-21 Grad (БМ-21 Град) je sovjetski samovozni večcevni raketni sistem kalibra 122 mm, ki je bil razvit v zgodnjih šestdesetih letih 20. stoletja in ga danes uporabljajo Kopenske sile Ruske federacije.
Poglej Perm in BM-21
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Perm in Bolhe
Dimetrodon
Model dimetrodona iz Arboretuma (2010) Dimetrodon je bil eden izmed rodov sinapsidov, sesalcem podobnih plazilcev in je živel med 280-265 milijoni let.
Poglej Perm in Dimetrodon
Dokimijski marmor
Dokimijski marmor (marmor Docimium), marmor Phrygium ali marmor Synnadicum, so rimskodobna latinska imena za brečni beli marmor s purpurnimi žilami, ki spominjajo na eno izmed barv pri pavu (it. pavone), zato je splošno imenovan pavonazzetto.
Poglej Perm in Dokimijski marmor
Dovžanova soteska
Soteska in cesta Tržič-Jelendol Tržiška Bistrica, ki teče skozi sotesko Dovžanova soteska, tudi Dolžanova soteska, je soteska, ki jo je izdolbla hudourniška reka Tržiška Bistrica v stare zemeljske sklade.
Poglej Perm in Dovžanova soteska
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Perm in Dvokrilci
Emej Šan
Emeri Šan ali Gora Emei) ali gora Omei, je 3099 metrov visoka gora v provinci Sečuan na Kitajskem in je najvišja gora med svetimi budističnimi gorami Kitajske. Gora Emei leži na zahodnem robu Sečuanske kotline. Gore zahodno od nje so znane kot Dašjangling. Veliko okoliško podeželje je geološko znano kot permska velika magmatska provinca Emeišan, ki je nastala zaradi vulkanskih izbruhov Emeišan Traps v permskem obdobju.
Poglej Perm in Emej Šan
Entomofilija
Entomofilija (manj ustrezno entomogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo žuželke.
Poglej Perm in Entomofilija
Eodicynodon
Eodicynodon je izumrl rod dicynodontov.
Poglej Perm in Eodicynodon
Eolsko delovanje
Eolsko delovanje se nanašajo na aktivnost vetra pri preučevanju geologije in vremena ter zlasti na sposobnost vetra, da oblikuje površino Zemlje (ali drugih planetov).
Poglej Perm in Eolsko delovanje
Eurypterida
Eurypteridi (morski škorpijoni) so izumrla skupina členonožcev, sorodnih pajkovcem, ki vsebuje tudi največje znane členonožce, ki so kdarjoli živeli.
Poglej Perm in Eurypterida
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Perm in Evolucija
Fan Si Pan
Fan Si Pan (vietnamsko Phan Xi Păng) je gora v Vietnamu.
Poglej Perm in Fan Si Pan
Ferganska dolina
Ferganska dolina (uzbeško: Farg‘ona vodiysi, kirgiško: Фергана өрөөнү, tadžiško: водии Фaрғонa, rusko: Ферганская долина, perzijsko: وادی فرغانه) je geografsko območje, ki se večji del nahaja v vzhodnem delu Uzbekistana.
Poglej Perm in Ferganska dolina
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Perm in Frankovska
Frankovski gozd
Frankovski gozd je od 300 do 794,6 m visoko nemško hribovje in ima površino 925 km².
Poglej Perm in Frankovski gozd
Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Perm in Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Geografija Indije
Indija leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.
Poglej Perm in Geografija Indije
Geografija Kenije
Geografija Kenije je raznolika in se med 47 okrožji razlikuje.
Poglej Perm in Geografija Kenije
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Perm in Geografija Rusije
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Perm in Geološka časovna lestvica
Geologija Črne gore
Geološka karta Črne gore Geologija Črne gore vključuje sedimentne in vulkanske kamnine od paleozoika do kenozoika, odložene na slabo razumljeno podlago kristalinskih kamnin.
Poglej Perm in Geologija Črne gore
Geologija Japonske
Japonsko otočje so v prvi vrsti rezultat več velikih oceanskih gibanj, ki so se zgodila v stotinah milijonov let od sredine silurja do pleistocena, kot posledica subdukcije Filipinske morske plošče pod celinsko Amursko ploščo in okinavsko ploščo na jugu in subdukcijo Pacifiške plošče pod Ohotsko ploščo na severu.
Poglej Perm in Geologija Japonske
Ginkovci
Ginkovci (znanstveno ime Ginkgoales) so red golosemenk, v katerega uvrščamo samo eno živečo vrsto, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba).
Poglej Perm in Ginkovci
Gorovje Hadžar
Gorovje Hadžar v severovzhodnem Omanu in tudi v vzhodnih Združenih arabskih emiratih je najvišje gorovje na vzhodnem Arabskem polotoku.
Poglej Perm in Gorovje Hadžar
Griloblatoidi
Griloblatoidi (znanstveno ime Grylloblatodea) so majhen, razmeroma slabo poznan red žuželk s približno 25 opisanimi vrstami, ki živijo na velikih nadmorskih višinah v gorah Kitajske, Sibiriji, na Japonskem in zahodu ZDA ter Kanade.
Poglej Perm in Griloblatoidi
Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2010 - moški (postave)
Postave reprezentanc, ki so nastopile na moškem hokejskem turnirju Zimskih olimpijskih iger 2010.
Poglej Perm in Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 2010 - moški (postave)
Javorniški Rovt
Javorniški Rovt je naselje v Občini Jesenice.
Poglej Perm in Javorniški Rovt
Jelovški potok
Jelóvški pôtok je desni pritok Dravinje iz Haloz, ki izvira v višjem gričevju med Donačko goro in Bočem.
Poglej Perm in Jelovški potok
Južnokitajski kras
Južnokitajski kras (poenostavljeno kitajsko: 中国 南方 喀斯特; tradicionalno kitajsko: 中國 南方 喀斯特; pinjin: Zhōngguó Nánfāng Kāsītè), ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je eden najspektakularnejših primerov vlažnih tropskih do subtropskih kraških pokrajin.
Poglej Perm in Južnokitajski kras
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Perm in Kačji pastirji
Kamelovratnice
Kamelovratnice (znanstveno ime Raphidioptera) so red žuželk z okoli 200 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po podaljšanem predprsju (protoraksu), ki tvori nekakšen vrat.
Poglej Perm in Kamelovratnice
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Perm in Kaparji
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Perm in Karbon
Kirenijsko pogorje
Kirenijsko pogorje (grško Κερύνειο Όρος; turško Girne Dağları) je dolgo, ozko gorovje, ki poteka približno 160 km vzdolž severne obale otoka Ciper.
Poglej Perm in Kirenijsko pogorje
Kljunavci
Kljunavci ali škorpijonske muhe (znanstveno ime Mecoptera; grško mekos - dolžina + pteron - krilo) so majhen, a evolucijsko zelo star red žuželk z okoli 550 danes živečimi vrstami.
Poglej Perm in Kljunavci
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Poglej Perm in Kožekrilci
Konjiška gora
Konjiška gora (Konjiško hribovje) je podolgovato pogorje z več vrhovi (najvišji Stolpnik, 1012 mnm), ki geološko in geografsko gledano predstavlja najbolj vzhodne odrastke Karavank (t.i. Vitanjsko-Konjiške Karavanke).
Poglej Perm in Konjiška gora
Kratkotipalčnice
Kratkotipalčnice (znanstveno ime Caelifera) so velika skupina kobilic, ki jo obravnavamo na nivoju podreda, vanjo pa uvrščamo okrog 11.000 danes živečih opisanih vrst v 2.400 rodovih.
Poglej Perm in Kratkotipalčnice
Land's End
Land's End (kornijsko Penn Wlas ali Pedn Wlas) je rt in počitniški kompleks v zahodnem Cornwallu v Angliji.
Poglej Perm in Land's End
Mansi
Mansi (mansijsko Мāньси/Мāньси мāхум, Māńsi/Māńsi māhum) so avtohtono ugrsko ljudstvo, ki živi v Avtonomnem okrožju Hanti-Mansi v Tjumenski oblasti v zahodi Sibiriji.
Poglej Perm in Mansi
Matija Drovenik
Matija Drovenik, slovenski rudarski inženir in geolog * 14. februar 1927, Ljubljana, † 30. oktober 2015, Ljubljana.
Poglej Perm in Matija Drovenik
Mjøsa
Mjøsa je največje norveško jezero, pa tudi eno najglobljih jezer na Norveškem in v Evropi.
Poglej Perm in Mjøsa
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Poglej Perm in Mladoletnice
Množično izumrtje
rodov, na vodoravni pa čas v milijonih let Množično izumrtje je nagel padec raznovrstnosti in številčnosti flore in favne.
Poglej Perm in Množično izumrtje
Muzej solin in solinarjev, Halle
Muzej solin in solinarjev je bil ustanovljen leta 1967 v zgradbah nekdanjih kraljevih pruskih solin v Halle on Saale v Nemčiji.
Poglej Perm in Muzej solin in solinarjev, Halle
Narodni park Krkonoši
Narodni park Krkonoši (češko Krkonošský národní park, pogosto skrajšano KRNAP) je narodni park v Libereškem in Kralovehraškem okraju na Češkem.
Poglej Perm in Narodni park Krkonoši
Narodni park Phong Nha-Ke Bang
Pogled na reko Son Jama Phong Nha Narodni park Phong Nha-Kẻ Bàng (vietnamsko Vườn quốc gia Phong Nha-Kẻ Bàng) je narodni park na Unescovem seznamu svetovne dediščine.
Poglej Perm in Narodni park Phong Nha-Ke Bang
Narodni park Yosemite
Narodni park Yosemite (/joʊˈsɛmɪti/ yoh-SEM-it-ee) je narodni park v Združenih državah Amerike in obsega vzhodne dele okrožij Tuolumne, Mariposa in Madera v osrednjem vzhodnem delu ameriške zvezne države Kalifornija.
Poglej Perm in Narodni park Yosemite
Nogoprelci
Nogoprelci (znanstveno ime Embiidina, sinonim Embioptera, grško embio - živahen + pteron - krilo) so majhen in razmeroma slabo poznan red žuželk z okoli 300 opisanimi recentnimi vrstami, ki so razširjene po vsem svetu.
Poglej Perm in Nogoprelci
Občina Idrija
Občina Idrija je ena izmed občin v Sloveniji z okoli 12.000 prebivalci, katere središče je mesto Idrija, ki jih ima pol manj.
Poglej Perm in Občina Idrija
Okameneli gozd v Chemnitzu
Okameneli gozd leta 1964 Okameneli gozd v Chemnitzu je okamneli gozd v Chemnitzu v Nemčiji.
Poglej Perm in Okameneli gozd v Chemnitzu
Olga Golovkina
Olga Genadjevna Golovkina, ruska atletinja, * 17. december 1986, Perm, Sovjetska zveza.
Poglej Perm in Olga Golovkina
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Perm in Orogeneza
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej Perm in Oxford
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Perm in Pajki
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Perm in Paleozoik
Pavel Solovjev
Pavel Aleksandrovič Solovjev (Па́вел Алекса́ндрович Соловьёв) (26. junija, 1917 – 13. oktobra, 1996) je bil ruski konstruktor letalskih motorjev.
Poglej Perm in Pavel Solovjev
Perm (podmornica razreda Jasen)
Perm je jurišna jedrska podmornica z manevrirnimi raketami razreda ''Jasen-M'' Ruske vojne mornarice.
Poglej Perm in Perm (podmornica razreda Jasen)
Perm (razločitev)
Perm je lahko.
Poglej Perm in Perm (razločitev)
Permsko izumrtje (dokumentarni film)
Permsko izumrtje je dokumentarni film o permsko-triasnem izumrtju, ki ga je leta 2003 posnela britanska televizijska hiša BBC.
Poglej Perm in Permsko izumrtje (dokumentarni film)
Permsko-triasno izumrtje
Permsko-triasno izumrtje je dogodek, ki je povzročil izumrtje približno 96 % morskega življenja in 70 % kopenskih strunarjev.
Poglej Perm in Permsko-triasno izumrtje
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Perm in Peter Veliki
Pogorje Naukluft
Pogorje Naukluft (afrikansko in nemško Naukluftberge) je gorovje v osrednji Namibiji.
Poglej Perm in Pogorje Naukluft
Prave cvrčalke
Prave cvrčalke (znanstveno ime Tettigoniidae) so velika družina kobilic dolgotipalčnic, med katere uvrščamo približno 6000 danes znanih opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu.
Poglej Perm in Prave cvrčalke
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Poglej Perm in Pravi mrežekrilci
Protodonata
Protodonata, tudi Meganisoptera, so izumrl red žuželk iz paleozoika, ki so živele od poznega karbona do poznega perma.
Poglej Perm in Protodonata
Renski masiv
Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.
Poglej Perm in Renski masiv
Resarji
Résarji, tudi resokrílci ali trípsi (znanstveno ime Thysanoptera, grško - thysano - resica + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu.
Poglej Perm in Resarji
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Poglej Perm in Rossovo morje
Sabka
Sabka (arabsko: سبخة) je obalna, nadplimsko blatna ali peščena ravnina, v kateri se zaradi polsušnega do sušnega podnebja kopičijo evaporitno-slani minerali.
Poglej Perm in Sabka
Sagovci
Sagovci (znanstveno ime Cycadales) so razred palmam podobnih golosemenk.
Poglej Perm in Sagovci
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Perm in Semenke
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Perm in Sesalci
Seveni
Seveni (francosko Cévennes, okcitansko Cevenas) so hribovje v južni Franciji, del Centralnega masiva.
Poglej Perm in Seveni
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Perm in Sibirija
Sibirska cesta
Karta Sibirske ceste v 18. st. (zeleno) in v zgodnjem 19. st. (rdeče). Sibirska cesta (Сибирский тракт, Sibirsky trakt), tudi Moskovska cesta (Московский тракт, Moskovsky trakt) in Velika cesta (Bolshoi trakt, Большой тракт), je bila stara vojaška in trgovska pot, ki je povezovala evropsko Rusijo, vodila preko Sibirije in Vladivostoku dosegla Tihi ocean ter se kasneje odcepila čez Mongolijo v Kalgan na Kitajsko.
Poglej Perm in Sibirska cesta
Sibirske trape
Sibirske trape so velika regija vulkanskih kamnin, znana kot velika magmatska provinca, v Sibiriji v Rusiji.
Poglej Perm in Sibirske trape
Sorodstvo svetivcev
Sorodstvo svetivcev (znanstveno ime Fulgoromorpha) je skupina polkrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred škržadov in škržatkov (Auchenorrhyncha), vanjo pa uvrščamo približno 12.000 danes znanih vrst v 1400 rodovih.
Poglej Perm in Sorodstvo svetivcev
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Poglej Perm in Tarimska kotlina
Tektonski nariv Sardona
Tektonski nariv Glarus (nemško: Glarner Überschiebung), tudi Tektonski nariv Sardona, je velik narivni prelom v Alpah vzhodne Švice.
Poglej Perm in Tektonski nariv Sardona
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Perm in Trias
Trilobiti
Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.
Poglej Perm in Trilobiti
Turpanska depresija
Turpanska depresija je depresija tektonskega izvora, ki leži okoli in južno od oaze mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang (Xinjiang) na zahodu Kitajske, približno 150 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Urumči (Ürümqi).
Poglej Perm in Turpanska depresija
Velbičevka
Velbičevka (angleško welwitschia) je edini rod gnetovcev (Gnetophyta), monotipična golosemenka, v razredu Welwitschiopsida z vsega eno vrsto Welwitschia mirabilis, ki raste v suhih krajih na majhnem obalnem in priobalnem območju Angole in Namibije, v puščavi Namib.
Poglej Perm in Velbičevka
Velekrilci
Velekrilci (znanstveno ime Megaloptera, grško - mega - veliko + pteron - krilo) so majhen red žuželk z okoli 300 opisanimi vrstami, ki so jih po klasični taksonomiji obravnavali kot podred mrežekrilcev, danes pa imajo status samostojnega reda.
Poglej Perm in Velekrilci
Vrbnice
Vŕbnice, tudi pródnice ali kaménjarke (znanstveno ime Plecoptera; grško plekein - zložiti + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu, razen na Antarktiki in oceanskih otokih.
Poglej Perm in Vrbnice
Vseevropsko cestno omrežje
Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.
Poglej Perm in Vseevropsko cestno omrežje
Zaliv Ha Long
Zaliv Hạ Long (Vịnh Hạ Long) je na Unescovem seznamu svetovne dediščine in priljubljena popotniška destinacija v provinci Quảng Ninh v Vietnamu.
Poglej Perm in Zaliv Ha Long
Zeleni grški porfir
Lapis Lacedaemonius (tudi Marmor Lacedaemonium, grško Krokeatis Lithos, italijansko Porfido verde antico ali Porfido verde di Grecia, večkrat narobe imenovan tudi Serpentino verde antico zaradi samega vzorca, ki spominja na kačjo kožo; v italijanščini 'serpentino' pomeni 'kačji') znan tudi Špartanski bazalt je oblika andezita ali vulkanska kamnina, ki je danes znana le iz enega vira v vasi Krokeai na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Perm in Zeleni grški porfir
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Perm in Zemlja
1 E15 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).
Poglej Perm in 1 E15 s