Kazalo
100 odnosi: Abasidski kalifat, Akvarel, Al-Mahdi, Aleksandrijska knjižnica, Ana Klevska, Arhimed, Arhimedov palimpsest, Arhivarstvo na Slovenskem, Žička kartuzija, Banderia Prutenorum, Banjo, Biblioteca Marciana, Bodleianova knjižnica, Brižinski spomeniki, Ceh svetega Luke, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal, Cistercijanski samostan Stična, Codex Manesse, Drugo bolgarsko cesarstvo, Dura-Europos, Dvigrad, Eumen II., Frančiškanski samostan Nazarje, Gotica, Hedvikin kodeks, Henrikova kronika Livonije, Herefordska stolnica, Hilandarski tipik, Hildebrandslied (Hildebrandova pesem), Iluminiran rokopis, Italijanščina, Kadan, Kalobški rokopis, Karejski tipik, Kasr Ibrim, Katalonski atlas, Klio, Knafljeva ustanova, Knjižnični katalog, Knjiga, Knjiga iz Kellsa, Kodeks, Kraljevič Marko, Kumranski rokopisi, Mappa Mundi iz Hereforda, Marco Polo, Mezuza, Miniatura (umetnost), Miroslavov evangelij, Nicolaus, ... Razširi indeks (50 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Pergament in Abasidski kalifat
Akvarel
Akvarel je slikarska tehnika s kitajskim tušem in prozornimi, v vodi topljivimi barvili.
Poglej Pergament in Akvarel
Al-Mahdi
Abu Abd Alah Mohamed ibn Abd Alah al-Mansur (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله المنصور), bolj znan po svojem vladarskem imenu al-Mahdi (arabsko المهدي, "On, ki ga vodi bog"), je bil od leta 775 so svoje smrti tretji kalif Abasidskega kalifata, * 744 ali 745, Humeima, Bilad al-Šam, † 785, Izeh, Huzistan, Iran.
Poglej Pergament in Al-Mahdi
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Pergament in Aleksandrijska knjižnica
Ana Klevska
Anna Klevska (* 22. september 1515 v Düsseldorfu; † 16. julij 1557 na gradu Richmond House, Whitehall, London) je bila druga, od treh hčera Johanna III., vojvode gradu Jülich-Kleve († 1539), in Marije von Jülich († 1543).
Poglej Pergament in Ana Klevska
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Pergament in Arhimed
Arhimedov palimpsest
Značilna stran ''Arhimedovega palimpsesta''. Versko besedilo se bere od gornjega desnega kota proti spodnjemu levemu kotu. Izvirno Arhimedovo besedilo je napisano pod njim in se bere od leve proti desni. Arhimedov ''Ostomachion''. Arhimedov palimpsest je pergamentni palimpsest, v izvirniku napisan v 10.
Poglej Pergament in Arhimedov palimpsest
Arhivarstvo na Slovenskem
Arhivarstvo na Slovenskem se ukvarja z razvojem arhivov kot ustanov in arhivske zakonodaje na področju Slovenije ter obravnava problematiko od zametkov prvih arhivov 1811 do Zakona o arhivskem gradivu in arhivih 1997.
Poglej Pergament in Arhivarstvo na Slovenskem
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Poglej Pergament in Žička kartuzija
Banderia Prutenorum
Grb Tevtonskega viteškega reda Grb velikega mojstra Tevtonskega reda Banderia Prutenorum (slovensko Pruski prapori) je rokopis na 48 listih pergamenta velikosti 18,6 x 29,3 cm, ki ga je sestavil Jan Długosz in ilustriral Stanisław Durink.
Poglej Pergament in Banderia Prutenorum
Banjo
Banjo, tudi béndžo je afriško strunsko glasbilo iz družine brenkal kitarskega tipa.
Poglej Pergament in Banjo
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Pergament in Biblioteca Marciana
Bodleianova knjižnica
Bodleianova knjižnica (/bɒdliən, bɒdliːən /) je glavna raziskovalna knjižnica Univerze v Oxfordu in ena najstarejših knjižnic v Evropi.
Poglej Pergament in Bodleianova knjižnica
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Pergament in Brižinski spomeniki
Ceh svetega Luke
Ceh svetega Luke je bilo najpogostejše ime za mestni ceh slikarjev in drugih umetnikov v zgodnji novi Evropi, zlasti v Nizozemskih deželah.
Poglej Pergament in Ceh svetega Luke
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal
Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja v Kanalu leži na glavnem trgu, v neposredni bližini mostu čez reko Sočo.
Poglej Pergament in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Kanal
Cistercijanski samostan Stična
Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki).
Poglej Pergament in Cistercijanski samostan Stična
Codex Manesse
Codex Manesse, Große Heidelberger Liederhandschrift (slovensko Veliki heidelberški rokopis pesmi) ali Pariški rokopis, je pesniška zbirka in najobsežnejši vir srednjevisokonemške dvorne poezije (Minnesang).
Poglej Pergament in Codex Manesse
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Pergament in Drugo bolgarsko cesarstvo
Dura-Europos
Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.
Poglej Pergament in Dura-Europos
Dvigrad
Dvigrad, ena izmed treh grajskih vrat Ostanki hiš, v ozadju porušena cerkev sv. Sofije Dvigrad, tudi Dvograd (italijansko Duecastelli, Docastelli) je zapuščeno in porušeno srednjeveško mesto v jugozahodni Istri na Hrvaškem.
Poglej Pergament in Dvigrad
Eumen II.
Eumen II. (grško) z vzdevkom Soter (Rešitelj) je bil v letih 197 pr.
Poglej Pergament in Eumen II.
Frančiškanski samostan Nazarje
Frančiškanski samostan Nazarje je rimskokatoliški samostan frančiškanov v župniji Nazarje.
Poglej Pergament in Frančiškanski samostan Nazarje
Gotica
nemškem jeziku Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike.
Poglej Pergament in Gotica
Hedvikin kodeks
Hedvikin kodeks (poljsko Kodeks lubiński), – info from the exhibition "7 Wonders of Wrocław and Lower Silesia" (2016). znan tudi kot Lubinjski kodeks, je srednjeveški ilustrirani rokopis iz sredine 14. stoletja. Obsega enainšestdeset barvnih risb in napisov, ki pripovedujejo o življenju svete Hedvike, velike vojvodinje Poljske in Šlezije, njeni družini in dogodkih, povezanih z njeno kanonizacijo leta 1267.
Poglej Pergament in Hedvikin kodeks
Henrikova kronika Livonije
Stran rokopisa ''Henrikove kronike Livonije'' Henrikova kronika Livonije (latinsko Heinrici Cronicon Lyvoniae) je dokument, napisan v latinščini, ki opisuje zgodovinske dogodke v Livoniji, ki približno ustreza sedanji osrednji Estoniji in severnemu delu Latvije, in okoliških območjih od leta 1180 do 1227.
Poglej Pergament in Henrikova kronika Livonije
Herefordska stolnica
Herefordska stolnica je v Herefordu v Angliji in izvira iz leta 1079.
Poglej Pergament in Herefordska stolnica
Hilandarski tipik
Hilandarski tipik (srbsko Хиландарски типик/Hilandarski tipik) je srednjeveški spis, pisan na pergamentu.
Poglej Pergament in Hilandarski tipik
Hildebrandslied (Hildebrandova pesem)
Prva stran rokopisa Hildebrandslied. Hildebrandslied (Hildebrandova pesem) je fragment germanske pesmi iz 9. stoletja.
Poglej Pergament in Hildebrandslied (Hildebrandova pesem)
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Pergament in Iluminiran rokopis
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Pergament in Italijanščina
Kadan
Kadan je bil sin Ögedeja, drugega velikega kana Mongolskega cesarstva in Dinastije Juan, in ene od njegovih priležnic, * ni znano, † 1260.
Poglej Pergament in Kadan
Kalobški rokopis
Liber cantionum Carniolicarum, prevedeno Knjiga kranjskih pesmi, oz.
Poglej Pergament in Kalobški rokopis
Karejski tipik
Каrejski tipik s Savinim podpisom Karejski tipik (srbsko Карејски типик/Karejski tipik) je srednjeveški spis iz leta 1199, napisan na pergamentu v obliki zvitka.
Poglej Pergament in Karejski tipik
Kasr Ibrim
Kasr Ibrim (arabsko قصر ابريم, Qasr Ibrim, meroitsko Pedeme, staronubijsko Silimi, koptsko ⲡⲣⲓⲙ, Prim, latinsko Primis) je arheološko najdišče v Spodnji Nubiji, Egipt.
Poglej Pergament in Kasr Ibrim
Katalonski atlas
Katalonski atlas (katalonsko Atles català, vzhodna katalonščina: ˈalːəs kətəˈla), arhaično črkovanje: Atlas Catalan) je najpomembnejši zemljevid srednjeveškega obdobja v katalonskem jeziku (narisan in napisan leta 1375). Izdala ga je Majorški kartografski šoli (Escuela cartográfica mallorquina) in ga pripisujejo Cresque Abrahamu (znan tudi kot "Abraham Cresques"), židovski iluminator, ki je sebe opisal kot mojster zemljevidov sveta in kompasov.
Poglej Pergament in Katalonski atlas
Klio
Klio Klio (starogrško: Kleió) je bila muza zgodovine v grški mitologiji.
Poglej Pergament in Klio
Knafljeva ustanova
Ulica v prvem okraju Dunaja leta 1896, v ozadju Knafljeva hiša, postavljena leta 1859 na mestu prvotne Knafljeva ustanova je zasebna štipendijska ustanova s sedežem na Dunaju, ki deluje od leta 1676.
Poglej Pergament in Knafljeva ustanova
Knjižnični katalog
Knjižnični katalog je popis zaloge določene knjižnice.
Poglej Pergament in Knjižnični katalog
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Pergament in Knjiga
Knjiga iz Kellsa
Janezovega evangelija. Kristusa na prestolu. Knjiga iz Kelsa (angl. Book of Kells (Leabhar Cheanannais) (Dublin, Trinity College Library, MS A. I. (58), znana tudi kot Book of Columba) je iluminiran rokopis evangelijev v latinščini. Vsebuje štiri evangelije iz Nove zaveze skupaj z raznimi drugimi besedili.
Poglej Pergament in Knjiga iz Kellsa
Kodeks
Prva stran, Codex Argenteus Kodeks (iz latinščine codex; slovensko blok lesa oz. knjiga; mn. codices) je ročnopisana knjiga, ki je nastala v času med pozno antiko do novega veka.
Poglej Pergament in Kodeks
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Pergament in Kraljevič Marko
Kumranski rokopisi
Kumranski rokopisi (tudi Mrtvomorski rokopisi) so verski rokopisi, odkriti med letoma 1947 in 1956 v enajstih kamnitih jamah v bližini ruševin khirbet Kumrana (Qumran) na Zahodnem bregu.
Poglej Pergament in Kumranski rokopisi
Mappa Mundi iz Hereforda
Herefordska Mappa Mundi je srednjeveški zemljevid znanega sveta (mappa mundi), oblike, ki izhaja iz vzorca T in O, iz ok.
Poglej Pergament in Mappa Mundi iz Hereforda
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Poglej Pergament in Marco Polo
Mezuza
ש kot je običajno na mezuzah. ש Mezuza ("vrata za vrata"; množina: mezuzot) je kos pergamenta imenovanega klaf vstavljenega v dekorativno ohišje in popisanega s posebnimi hebrejskimi verzi iz Tore (Devteronomij 6,4–9 in 11,13–21).
Poglej Pergament in Mezuza
Miniatura (umetnost)
Elisabeth von Brandenburg (1510–1558), Miniatura, Braunschweigisches Landesmuseum. Miniatura (iz italijanščine) ima dvojni pomen v slikarstvu.
Poglej Pergament in Miniatura (umetnost)
Miroslavov evangelij
Miroslavov evangelij (srbsko: Мирослављево Јеванђеље / Miroslavljevo Jevanđelje) je bogato okrašen iluminirani rokopis evangelija na pergamentu.
Poglej Pergament in Miroslavov evangelij
Nicolaus
Nicolaus, kartuzijan in slikar srednjeveških barvnih miniatur, ki je deloval med leti 1347~1360 v samostanu Bistra pri Vrhniki.
Poglej Pergament in Nicolaus
Nomokanon Svetega Save
Zakonopravilo svetega Save, Iloviški prepis iz leta 1262 Nomokanon Svetega Save (iz grškega nomos – civilni zakon in kanon – cerkveni zakon), srbsko Zakonopravilo, Krmčija ali Nomokanon, je zbornik bizantinskih cerkvenih in civilnih predpisov, ki jih je za srbske razmere priredil sveti Sava na začetku 13.
Poglej Pergament in Nomokanon Svetega Save
Notni zapis
Notni zapis (ali glasbena notacija) je znakovni sistem, s katerim zapisujemo glasbena dela.
Poglej Pergament in Notni zapis
Ostromirov evangelij
Ostromirov evangelij, napisan v vzhodnoslovanski različici stare cerkvene slovanščine, slovi zaradi njegovih sijajni miniature; na sliki je ''Evangelij po Janezu'' s portretom evangelista Ostromirov evangelij (rusko Остроми́рово Ева́нгелие, Ostromírovo Evángelie) je druga najstarejša in najstarejša na pergamentu pisana knjiga Kijevske Rusije.
Poglej Pergament in Ostromirov evangelij
Otoška keltska umetnost
Otošna keltska umetnost, znan tudi pod imenom hiberno-saksonska umetnost, je slog v umetnosti, ki je nastal v post-rimski zgodovini Irske in Velike Britanije.
Poglej Pergament in Otoška keltska umetnost
Palimpsest
Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.
Poglej Pergament in Palimpsest
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Poglej Pergament in Papir
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Pergament in Partsko cesarstvo
Pasijon opatinje Kunigunde
Pasijon opatinje Kunigunde (češko Pasionál abatyše Kunhuty) je ilustriran latinski rokopis, napisan po naročilu Kunigunde Čaške, opatinje benediktinskega samostana sv.
Poglej Pergament in Pasijon opatinje Kunigunde
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Pergament in Pergamon
Pergamonska knjižnica
Akropola Pergamona, vidna z ulice Via Tecta pri vhodu v Asklepijon Pergamonska knjižnica v Pergamonu v Turčiji je bila ena najpomembnejših knjižnic v antičnem svetu.
Poglej Pergament in Pergamonska knjižnica
Pisanje
Pisanje je kodiranje sporočila s pisnimi znamenji (črkami, številkami, notami), ki jih poznamo pod izrazom pisava.
Poglej Pergament in Pisanje
Pismenstvo
V pismenstvo uvrščamo prve zapise v slovenskem jeziku.
Poglej Pergament in Pismenstvo
Pisni zgodovinski viri
Pisni zgodovinski viri so značilni za zadnjih 5.000 let, saj je bil izpolnjen pogoj zanje - nastanek pisave.
Poglej Pergament in Pisni zgodovinski viri
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Pergament in Plazilci
Portolanski zemljevid
Portolan ali portolanski zemljevid so starodavne pomorske karte, ki so bile prvič izdelane v 13.
Poglej Pergament in Portolanski zemljevid
Psevdo-Zaharija Govornik
Psevdo-Zaharija Govornik je sodobno dogovorno ime anonimnega avtorja iz 6.
Poglej Pergament in Psevdo-Zaharija Govornik
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Pergament in Rimsko cesarstvo
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Pergament in Rokopis
Rokopisna kultura
Rokopisna kultura je civilizacijsko obdobje, ki za shranjevanje in širjenje informacij uporablja rokopise.
Poglej Pergament in Rokopisna kultura
Runski koledar
Zgodovinskem muzeju v Lundu, Švedska. Samijski runski koledar. estonskega otoka Saaremaa, kjer je vsak mesec nakazan na ločeni leseni plošči. Runski koledar (tudi runska palica ali runski almanah) je večni koledar, katerega različice so se rabile v Severni Evropi do 19.
Poglej Pergament in Runski koledar
Samostan Dafni
Mozaik v samostanu Dafni, na katerem je upodobljeno kopanje novorojene Device Marije Dafni (grško Δαφνί, Dafní, katharevusa Δαφνίον, Dafníon) je bizantinski samostan iz 11.
Poglej Pergament in Samostan Dafni
Samostan Dohiar
Dohiar (grško, Moní Doheiaríou) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Poglej Pergament in Samostan Dohiar
Samostan Esfigmen
Samostan Esfigmen (grško, Moni Esfigmenou) je samostan na vzhodni obali polotoka Atos, Grčija.
Poglej Pergament in Samostan Esfigmen
Samostan Gregoriat
Samostan Gregoriat ali samostan svetega Gregorja (grško, Moní Osíou Gregoríou) je pravoslavni samostan na sveti gori Atos v Grčiji.
Poglej Pergament in Samostan Gregoriat
Samostan Janeza Evangelista, Patmos
Samostan Janeza Evangelista (grško Μονή τουΑγίουΙωάννουτουΘεολόγου, Moní tou Agíou Ioánnou tou Theológou) ali samostan sv.
Poglej Pergament in Samostan Janeza Evangelista, Patmos
Samostan Stavronikita
Samostan Stavronikita (grško, Moní Stavronikíta) je samostan Vzhodne pravoslavne Cerkve v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Poglej Pergament in Samostan Stavronikita
Samostan sv. Petra in Pavla, Ptuj
Samostan sv.
Poglej Pergament in Samostan sv. Petra in Pavla, Ptuj
Sijajni horarij vojvode Berrijskega
Sijajni horarij vojvode Berrijskega (francosko Très Riches Heures du Duc de Berry izgovorjava: ali Très Riches Heures), je najbolj znan in morda najbolje ohranjen primer iluminiranega rokopisa pozne faze mednarodnega gotskega sloga.
Poglej Pergament in Sijajni horarij vojvode Berrijskega
Simeon Moskovski
Simeon Ivanovič Ponosni (rusko Семён Иванович Гордый, Semjon Ivanovič Gordi) je bil moskovski knez in veliki vladimirski knez, * 7. september 1317, Moskva, Velika moskovska kneževina, † 27. april 1353, Moskva, Velika moskovska kneževina.
Poglej Pergament in Simeon Moskovski
Simon Tadej Volbenk Grahovar
Simon Tadej Volbenk Grahovar (tudi Grachower, Grahover ali Grahauer), slovenski slikar miniaturist, * 25. julij 1709, Tržič, † 22. avgust 1774, Ljubljana.
Poglej Pergament in Simon Tadej Volbenk Grahovar
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Pergament in Sirščina
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Poglej Pergament in Skriptorij
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Pergament in Slikarstvo
Squarcialupi Codex
Francesca Landinija, ki igra na portativ Kodeks Squarcialupi (izvirno Squarcialupi Codex) je ilustrirani rokopis, ki je nastal v Firencah v začetku 15. stoletja.
Poglej Pergament in Squarcialupi Codex
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Pergament in Starorimska civilizacija
Stolnica Marijinega vnebovzetja, Anagni
Katedrala bazilika Santa Maria je glavni katoliški kraj čaščenja v Anagniju, v provinci Frosinone, v Laciju.
Poglej Pergament in Stolnica Marijinega vnebovzetja, Anagni
Supraseljski kodeks
Supraseljski kodeks Supraseljski kodeks (imenovan tudi Petkov zbornik) je starocerkvenoslovanski cirilski rokopis iz konca 10.
Poglej Pergament in Supraseljski kodeks
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Poglej Pergament in Sveti Sava
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Poglej Pergament in Tabula Peutingeriana
Tefilin
Tefilin Tefilin (hebrejsko תפילין) ali (napačno) filakterije, so garnitura majhnih usnjenih škatlic s pergamentnimi zvitki, na katerih so citati iz Tore.
Poglej Pergament in Tefilin
Univerza al-Karauin
Al-Karauin (arabsko 'جامعة القرويين, Jāma`at al-Qarawīīn) je univerza v Fesu, Maroko, ki je najstarejša neprekinjeno delujoča visokošolska ustanova na svetu.
Poglej Pergament in Univerza al-Karauin
Vatikanska knjižnica
Apostolska vatikanska knjižnica je ena od najstarejših in hkrati največjih knjižnic na svetu.
Poglej Pergament in Vatikanska knjižnica
Velislavova ilustrirana Biblija
Lotovo ujetništvo, ilustracija v ''Velislavovi Bibliji'' Velislavova ilustrirana Biblija (latinsko Velislai biblia picta) je ilustriran rokopis, napisan v letih 1325–1349.
Poglej Pergament in Velislavova ilustrirana Biblija
Velum
Velum je pripravljena živalska koža, ki se običajno uporablja kot material za pisanje.
Poglej Pergament in Velum
Vezava
Sodoben obrat s stroji za vezavo knjig Po bibliotekarskem terminološkem slovarju je vezava zaščita pisne podlage in pisanja z vezanjem.
Poglej Pergament in Vezava
Višegrajski kodeks
Višegrajski kodeks (latinsko Codex Vyssegradensis, češko Kodex vyšehradský), imenovan tudi Kronanjski evangelistar kralja Vratislava, je ilustrirana romanska knjiga evangelijev iz poznega 11.
Poglej Pergament in Višegrajski kodeks
Vojničev rokopis
Vojničev rokopis je ilustrirana knjiga, ročno popisana z neznano pisavo v neznani pisavi.
Poglej Pergament in Vojničev rokopis
Vulfila
Vulfila ((nedokazano) gotsko *𐍅𐌿𐌻𐍆𐌹𐌻𐌰 Wulfila, "Mali volk"), znan tudi kot Ulfilas in Orfila, je bil Got ali kapadoški Grk, ki je služil kot škof in misijonar, nadziral prevod Biblije v gotščino in bil udeleženec arijanskega spora, * okoli 311, † 383.
Poglej Pergament in Vulfila
Zgodnji zemljevidi sveta
Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.
Poglej Pergament in Zgodnji zemljevidi sveta
Znanstvenokritična izdaja
Znanstvenokritična (tudi znanstvena ali kritična) izdaja nekega, večinoma starejšega besedila, vsebuje uvod, faksimile in različne prepise besedila: diplomatski (starejše: diplomatični), kritični in fonetični prepis, poleg tega pa tudi prevod v sodoben jezik, lahko tudi v druge jezike.
Poglej Pergament in Znanstvenokritična izdaja