Kazalo
63 odnosi: Adalgis, Agilulf, Ajo, Ariulf, Ave Maris Stella, Čedad, Campobasso (pokrajina), Deziderij Langobardski, Egnatia, Evtropij, Galla Placidia, Garmak, Germanska mitologija, Gisulf II. (Furlanski), Grad, Grad Krmin, Grad Petrapilosa, Grasulf I. Furlanski, Hildegarda Vinzgauska, Himiltruda, Historia Langobardorum, Ibor, Karel Veliki, Karniola, Karolinška renesansa, Klotar III., Konrad Peutinger, Konstans II., Kraljevina Italija, Langobardi, Langobardski limes, Liutprand, Monte Cassino, Nadiža, Oglejski patriarhat, Olibrij, Origo Gentis Langobardorum, Panteon, Rim, Pavel, Pipin Grbasti, Primorska, Sedem spečih, Seznam cest in ulic v Gorici, Seznam italijanskih zgodovinarjev, Skandinavija, Slovenci, Slovenska skupnost v Italiji, Stari Slovani, Teodelap, Terska dolina, ... Razširi indeks (13 več) »
Adalgis
Adalgis (''Codex legum Langobardorum'', 11. stoletje) Adalgis ali Adelhis je kot pridruženi kralj Langobardskega kraljestva vladal skupaj z očetom Deziderijem od avgusta 759 do očetove odstavitve junija 774,Ottorino Bertolini.
Poglej Pavel Diakon in Adalgis
Agilulf
Agilulf je bil torinski vojvoda in od leta 591 do svoje smrti kralj Langobardov, * okrog 555, † april 616, Milano, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Pavel Diakon in Agilulf
Ajo
''Origo Gentis Langobardum'' Ajo, tudi Ajon ali Agio, in njegov brat Ibor sta bila prva mitološka kralja Langobardov, ki sta svoje ljudstvo vodila iz Skandinavije do južne obale Baltskega morja, * ni znano, † ni znano.
Poglej Pavel Diakon in Ajo
Ariulf
Ariulf je bil drugi vojvoda Spoleta, ki je vladal od leta 592 do svoje smrti, * ni znano, † 602.
Poglej Pavel Diakon in Ariulf
Ave Maris Stella
Ave Maris Stella (latinsko, »Zdrava, morska zvezda«) je himna za večernice v Molitvenem bogoslužju rimokatoliške Cerkve za Marijine praznike.
Poglej Pavel Diakon in Ave Maris Stella
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Pavel Diakon in Čedad
Campobasso (pokrajina)
Pokrajina Campobasso (v italijanskem izvirniku Provincia di Campobasso, izg. Provinča di Kampobaso) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Molize.
Poglej Pavel Diakon in Campobasso (pokrajina)
Deziderij Langobardski
Deziderij (italijansko Desiderio) je bil zadnji kralj Langobardskega kraljestva v severni Italiji, ki je vladal od leta 756 do 774.
Poglej Pavel Diakon in Deziderij Langobardski
Egnatia
Egnatia, Gnatia ali Ignatia (grško Egnatia) je bilo antično mesto Mesapijev in njihovo obmejno mesto proti Salentini.
Poglej Pavel Diakon in Egnatia
Evtropij
Evtropij (latinsko) je bil uradni zgodovinar Rimskega cesarstva, ki je ustvarjal v letih 363–387.
Poglej Pavel Diakon in Evtropij
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Pavel Diakon in Galla Placidia
Garmak
Grmek (. furlansko Grimàc) je slovensko naselje in občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki se nahaja okoli 85 km severozahodno od Trsta in okoli 33 km severovzhodno od Vidma.
Poglej Pavel Diakon in Garmak
Germanska mitologija
''Nerthus'' (1905) by Emil Doepler depicts Nerthus, an early Germanic goddess whose name developed into ''Njörðr'' among the North Germanic peoples Germanska mitologija je sestavljena iz mitov germanskih ljudstev, vključno z nordijsko, anglosaško in celinsko germansko mitologijo.
Poglej Pavel Diakon in Germanska mitologija
Gisulf II. (Furlanski)
Gisulf II.
Poglej Pavel Diakon in Gisulf II. (Furlanski)
Grad
pa tudi.
Poglej Pavel Diakon in Grad
Grad Krmin
Grad Krmin (Cormons) je stal nad Krminom v Goriški pokrajini na vrhu Krminske gore (Monte Quarin (274 m)), kjer se še nahajajo veličastne ruševine gradu.
Poglej Pavel Diakon in Grad Krmin
Grad Petrapilosa
Grad Petrapilosa (Petrapilosa, Pietrapelosa, Rauenstein, Wollenstein), tudi poznan kot Kostel, Kosmati grad, Petrapilosa, Kaštel, Kosmati Kaštel, Kosmati Koštel, Pietra Pelosa, Petrepiloza, Ruvin, Petra Pilosa, Kostel Petrapilosa, je bila trdnjava (oziroma sedaj ruševine) v Istri blizu Buzeta, stoječa na visokem skalnem grebenu nad potokom Bračana, 1,5 km severneje od njegovega izliva v Mirno.
Poglej Pavel Diakon in Grad Petrapilosa
Grasulf I. Furlanski
Grasulf I (umrl po 571) je bil Alboinov brat, prvi lombardski kralj Italije in morda prvi vojvoda Furlanije.
Poglej Pavel Diakon in Grasulf I. Furlanski
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Poglej Pavel Diakon in Hildegarda Vinzgauska
Himiltruda
Himiltruda je bila mati Pipina Grbastega, najstarejšega sina Karla Velikega, * okoli 742, † okoli 780.
Poglej Pavel Diakon in Himiltruda
Historia Langobardorum
Salzburški rokopis Historia Langobardorum ali Historia gentis Langobardorum je najpomembnejše delo langobardskega benediktinca Pavla Diakona.
Poglej Pavel Diakon in Historia Langobardorum
Ibor
''Origo Gentis Langobardum'' Ibor in njegov brat Ajo sta bila prva mitološka kralja Langobardov, ki sta svoje ljudstvo vodila iz Skandinavije do južne obale Baltskega morja, * ni znano, † ni znano.
Poglej Pavel Diakon in Ibor
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Pavel Diakon in Karel Veliki
Karniola
Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.
Poglej Pavel Diakon in Karniola
Karolinška renesansa
Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.
Poglej Pavel Diakon in Karolinška renesansa
Klotar III.
Klotar III. je bil najstarejši sin kralja Nevstrije in Burgundije Klodvika II. in kraljice Baltilde.
Poglej Pavel Diakon in Klotar III.
Konrad Peutinger
Konrad Peutinger, nemški humanist, antikvar in diplomat, *14. oktober 1465, Augsburg, † 28. december 1547.
Poglej Pavel Diakon in Konrad Peutinger
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Poglej Pavel Diakon in Konstans II.
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Pavel Diakon in Kraljevina Italija
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Pavel Diakon in Langobardi
Langobardski limes
Tersko dolino Langobardski limes je bil limes (fortifikacijski sistem), ki je bil zgrajen v času zatona Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Italije.
Poglej Pavel Diakon in Langobardski limes
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Pavel Diakon in Liutprand
Monte Cassino
Monte Cassino (tudi Montecassino) je 520 metrov visoka skalnata planina 130 kilometrov južno od Rima in 2 kilometra zahodno od mesta Cassino.
Poglej Pavel Diakon in Monte Cassino
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Poglej Pavel Diakon in Nadiža
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Pavel Diakon in Oglejski patriarhat
Olibrij
Flavij Anicij Olibrij (latinsko) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal nekaj mesecev leta 472, * ni znano, Rim, † 22. oktober ali 2. november 472.
Poglej Pavel Diakon in Olibrij
Origo Gentis Langobardorum
Kodeks ''Origo gentis Langobardorum'' iz Reimsa, zdaj v Berlinu (10. stoletje) Ilustrirani ''Origo gentis Langobardorum'' iz 11. stoletja, zdaj v Salernu Origo Gentis Langobardorum je kratko besedilo iz 7.
Poglej Pavel Diakon in Origo Gentis Langobardorum
Panteon, Rim
Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.).
Poglej Pavel Diakon in Panteon, Rim
Pavel
Pavel je moško osebno ime.
Poglej Pavel Diakon in Pavel
Pipin Grbasti
Pipin Grbasti (francosko Pépin le Bossu, nemško Pippin der Buckelige) je bil najstarejši sin Karla Velikega, * okoli 767, † 811.
Poglej Pavel Diakon in Pipin Grbasti
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Pavel Diakon in Primorska
Sedem spečih
V krščanski in islamski tradiciji je sedem spečih iz Efeza (arabsko اصحاب الکھف aṣḥāb al kahf, 'jamski ljudje') zgodba o skupini mladih dečkov, ki so se skrili v jami zunaj Efeza okoli leta 250, da bi pobegnili pred verskim preganjanjem.
Poglej Pavel Diakon in Sedem spečih
Seznam cest in ulic v Gorici
Seznam cest in ulic v Občini Gorica, Italija.
Poglej Pavel Diakon in Seznam cest in ulic v Gorici
Seznam italijanskih zgodovinarjev
Seznam italijanskih zgodovinarjev.
Poglej Pavel Diakon in Seznam italijanskih zgodovinarjev
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Pavel Diakon in Skandinavija
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Pavel Diakon in Slovenci
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Pavel Diakon in Slovenska skupnost v Italiji
Stari Slovani
Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.
Poglej Pavel Diakon in Stari Slovani
Teodelap
Teodelap ali Teodelapij je bil eden od sinov prvega spoletskega vojvode Faroalda in od leta 602 do svoje smrti spoletski vojvoda, * ni znano, † 650-653.
Poglej Pavel Diakon in Teodelap
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Poglej Pavel Diakon in Terska dolina
Tiberij II. Konstantin
Tiberij II.
Poglej Pavel Diakon in Tiberij II. Konstantin
Tremitsko otočje
Tremitsko otočje ali Tremiti (v italijanskem izvirniku Isole Tremiti ali Isole Diomedee), je skupina šestih otokov v Jadranskem morju, severno od polotoka Gargano in vzhodno od mesta Termoli.
Poglej Pavel Diakon in Tremitsko otočje
Velika Bolgarija
Velika Bolgarija ali Stara Velika Bolgarija, zgodovinski pojem, s katerim so bizantinski zgodovinarji imenovali Onogurijo med vladanjem prabolgarskega vladarja Kubrata.
Poglej Pavel Diakon in Velika Bolgarija
Vittorio Veneto
Vittorio Veneto je italijansko mesto v pokrajini Treviso, v italijanski deželi Benečija, v severovzhodnem delu apeninskega polotoka, med rekama Piave in Livenza.
Poglej Pavel Diakon in Vittorio Veneto
Vojvodina Benevento
Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.
Poglej Pavel Diakon in Vojvodina Benevento
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Pavel Diakon in Vojvodina Furlanija
Vojvodina Spoleto
Vojvodina Spoleto (latinsko Ducatus Spolitanorum, italijansko Ducato di Spoleto) je bila langobardska vojvodina, ki jo je leta 570 ustanovil langobardski dux Faroald.
Poglej Pavel Diakon in Vojvodina Spoleto
Vrata-Megvarje
Grad Strassfried na gravuri iz leta 1688 Župnijska cerkev sv. Andreja Vrata-Megvarje (nemško Thörl-Maglern) je vas v občini Podklošter v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem, kjer živijo tudi Koroški Slovenci oz.
Poglej Pavel Diakon in Vrata-Megvarje
Vsi sveti
Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.
Poglej Pavel Diakon in Vsi sveti
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine.
Poglej Pavel Diakon in Vzhodnogermanski jeziki
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.
Poglej Pavel Diakon in Zahodni Slovani
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Pavel Diakon in Zgodovina Slovenije
Zotto
Zotto, Zotton ali Zottone je bil vojaški vodja (latinsko dux) Langobardov v Mezzogiornu.
Poglej Pavel Diakon in Zotto
Prav tako znan kot Paolo Diacono, Paul Warnefried, Paulus Diaconus.