Kazalo
156 odnosi: Aerosakulitis, Aflatoksin, Andrew Fire, Arenavirusi, Arheje, Avtofagija, Avtotomija, Aztreonam, Ščurki, Šiška (botanika), Žuželke, Črevesna flora, Čudežni mineral, Bacillus, Bacillus anthracis, Bacillus cereus, Bakterije, Baruj Benacerraf, Barvanje po Giemsi, Batrahotoksin, Bezgavka, Bio dom, Biološko orožje, Biology Letters, Biotehnologija, Biotski potencial, Bolezen, Borrelia burgdorferi, Botanični slovar, Cepivo, Clostridium difficile, Deoksiribonukleinska kislina, Diseminirani plazmacitom, Dnevni metulji, Domači pes, Eksotoksin, Emmanuelle Charpentier, Endoderm, Entamoeba histolytica, Enteropatogena Escherichia coli, Epidemija, Epiderm, Escherichia, Escherichia coli, Evolucija, Gensko zdravljenje, Gertrude B. Elion, Glikokaliks, Gniloživka, Gnus, ... Razširi indeks (106 več) »
Aerosakulitis
Aerosakulitis ali bolezen zračnih vreč, pa tudi sindrom zračnih vreč in okužba (infekcija) zračnih vreč, je pogosto vnetno stanje zračnih vreč pri ptičih, ki ga povzroča mikrobna (večinoma bakterijska) okužba.
Poglej Patogen in Aerosakulitis
Aflatoksin
Aflatoksini so naravno prisotni mikotoksini, ki jih proizvajajo glive iz rodu aspergilov (Aspergillus), med katerimi sta najbolj znani vrsti Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus,Mangipudy, Mehendale; Aflatoxin, 1998, str.
Poglej Patogen in Aflatoksin
Andrew Fire
Andrew Zachary Fire, ameriški genetik in akademik, nobelovec, * 27. april 1959, Palo Alto, Kalifornija, Združene države Amerike.
Poglej Patogen in Andrew Fire
Arenavirusi
Arenavirusi (znanstveno ime Arenaviridae) so družina virusov RNK, katere predstavniki zajedajo v glodavcih in so lahko patogeni tudi za človeka.
Poglej Patogen in Arenavirusi
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Patogen in Arheje
Avtofagija
Avtofagíja (grško autos - sam + phageîn - jesti, požirati), tudi citoplazemska celična smrt, je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov, ki jih lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebna hranila.
Poglej Patogen in Avtofagija
Avtotomija
Kuščarjev rep, ki je odpadel zaradi avtotomije Avtotomija ali samoamputacija je vedenjski vzorec, ki se pojavlja pri nekaterih živalskih vrstah in pri katerem žival odvrže eno ali več svojih okončin.
Poglej Patogen in Avtotomija
Aztreonam
Aztreonam je sintetičen betalaktam, spada v družino monobaktamov in je prvi antibiotik iz te družine, ki je bil odobren za komercialno uporabo (4).
Poglej Patogen in Aztreonam
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Patogen in Ščurki
Šiška (botanika)
Šiške ali cecidije so nenormalne bolezenske rastne tvorbe iz različnih rastlinskih tkiv, ki se pojavijo občasno zaradi vpliva patogenov mnogih vrst.
Poglej Patogen in Šiška (botanika)
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Patogen in Žuželke
Črevesna flora
Črevesna flora so mikroorganizmi v debelem črevesu, ki so normalni in koristni, spremenjeni po številu in/ali sestavi pa so lahko patogeni.
Poglej Patogen in Črevesna flora
Čudežni mineral
Čudežni mineral, tudi čudežna mineralna raztopina, navadno imenovana kar MMS (ang. "Miracle Mineral Solution", tudi "Master Mineral Solution"), je klorov dioksid, industrijsko belilo, ki ga lažno prodajajo kot zdravilno sredstvo.
Poglej Patogen in Čudežni mineral
Bacillus
Bacillus je rod paličastih grampozitivnih bakterij, ki so povečini gibljive.
Poglej Patogen in Bacillus
Bacillus anthracis
Bacillus anthracis je povzročitelj antraksa — pogoste bolezni živine in občasno ljudi — in edini obligatni patogen iz rodu Bacillus.
Poglej Patogen in Bacillus anthracis
Bacillus cereus
Bacillus cereus je grampozitivna, sporogena in gibljiva patogena bakterija, katere spore so razširjene v okolju, predvsem v zemlji.
Poglej Patogen in Bacillus cereus
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Patogen in Bakterije
Baruj Benacerraf
Baruj Benacerraf, venezuelsko-ameriški imunolog in akademik, nobelovec, * 29. oktober 1920, Caracas, Venezuela, † 2. avgust 2011, Boston, Massachusetts, Združene države Amerike.
Poglej Patogen in Baruj Benacerraf
Barvanje po Giemsi
Tripanosomi, obarvani po Giemsi. Barvanje po Giemsi je barvanje mikroskopskih preparatov z barvilom, ki vsebuje sol metilenskega modrila in eozina ter razne azurje (raztopljene v glicerinu in metanolu) in omogoča diferenciacijo krvnih telesc in prikaz krvnih zajedavcev.
Poglej Patogen in Barvanje po Giemsi
Batrahotoksin
Batrahotoksini ali BTX (iz in) so zelo močni nevrotoksični in kardiotoksični steroidni alkaloidi, prisotni v različnih vrstah strupenih žab ter v določenih vrstah ptic pevk in hroščev.
Poglej Patogen in Batrahotoksin
Bezgavka
Bezgavka je majhen, kepičast organ iz limfatičnega tkiva, skozi katerega teče limfa (mezga) ter se v njej razmnožujejo in propadajo limfociti.
Poglej Patogen in Bezgavka
Bio dom
Bio dom je bil manjši objekt, ki ga je ustvarila Nasa, in v katerem bi lahko živela ena oseba v popolnoma funkcionalnem habitatu.
Poglej Patogen in Bio dom
Biološko orožje
Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Patogen in Biološko orožje
Biology Letters
Biology Letters (standardna okrajšava Biol. Lett.) je znanstvena revija s področja biologije, ki jo izdaja britanska Kraljeva družba oz.
Poglej Patogen in Biology Letters
Biotehnologija
Struktura insulina. Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, spec.
Poglej Patogen in Biotehnologija
Biotski potencial
Biotski potencial je največja zmožnost rasti populacije v idealnih razmerah, torej z neomejenim prostorom in virom hrane ter odsotnostjo plenilcev in patogenov.
Poglej Patogen in Biotski potencial
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Patogen in Bolezen
Borrelia burgdorferi
Borrelia burgdorferi je vrsta borelij (z dvema podvrstama), ki v Evropi živijo v vseh stadijih klopa in se od njega prenašajo na človeka ter povzročajo lymsko boreliozo.
Poglej Patogen in Borrelia burgdorferi
Botanični slovar
Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.
Poglej Patogen in Botanični slovar
Cepivo
Cepivo je biološki pripravek, ki zagotavlja pridobljeno imunost proti določeni nalezljivi ali rakavi bolezni.
Poglej Patogen in Cepivo
Clostridium difficile
Clostridium difficile (C. difficile) je vrsta grampozitivne, anaerobne, sporogene bakterije iz rodu klostridijev.
Poglej Patogen in Clostridium difficile
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Patogen in Deoksiribonukleinska kislina
Diseminirani plazmacitom
Diseminírani plazmacitóm (v tujini znan kot multípli mielóm in kot Kahlerjeva bolezen) je maligna novotvorba oz.
Poglej Patogen in Diseminirani plazmacitom
Dnevni metulji
Dnevni metulji (znanstveno ime Rhopalocera) so nerangiran takson metuljev, v katerega uvrščamo okoli 17.500 opisanih vrst.
Poglej Patogen in Dnevni metulji
Domači pes
Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.
Poglej Patogen in Domači pes
Eksotoksin
Eksotoksin je toksin, ki ga izločajo patogene bakterije.
Poglej Patogen in Eksotoksin
Emmanuelle Charpentier
Emmanuelle Marie Charpentier, francoska mikrobiologinja, genetičarka in biokemičarka, nobelovka, * 11. december 1968, Juvisy-sur-Orge, Francija.
Poglej Patogen in Emmanuelle Charpentier
Endoderm
Endoderm ali endodermis je primarno krovno tkivo, ki predstavlja najbolj notranjo plast rastlinske skorje ali korteksa.
Poglej Patogen in Endoderm
Entamoeba histolytica
Entamoeba histolytica je anaerobna zajedavska ameboidna pražival iz rodu Entamoeba, ki je razširjena v zmerno toplem in tropskem pasu.
Poglej Patogen in Entamoeba histolytica
Enteropatogena Escherichia coli
Enteropatogena ''E. coli'' Enteropatogena Escherichia coli (EPEC) je glavna bakterijska povzročiteljica otroške diareje in predstavlja prototip družine črevesnih patogenov, ki povzročajo poškodbe na gostiteljski celici.
Poglej Patogen in Enteropatogena Escherichia coli
Epidemija
Epidemija (iz grščine epi- 'na' in demos 'ljudje') je nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni v človeški populaciji, ki močno presega normalno obolevnost oziroma incidenco v populaciji.
Poglej Patogen in Epidemija
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Poglej Patogen in Epiderm
Escherichia
Escherichia (ešerihija) je rod gramnegativnih, nesporogenih, fakultativno anaerobnih, paličastih bakterij iz družine enterobakterij.
Poglej Patogen in Escherichia
Escherichia coli
Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij, ki so normalno v črevesju sesalcev, tudi človeka in predstavlja velik del tako imenovane normalne črevesne flore.
Poglej Patogen in Escherichia coli
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Patogen in Evolucija
Gensko zdravljenje
Genska terapija, kjer se uporablja adenovirus za dostavo želenega gena Gensko zdravljenje pomeni vnos specifičnega gena v celico z namenom popraviti kako specifično napako.
Poglej Patogen in Gensko zdravljenje
Gertrude B. Elion
Gertrude Belle Elion, ameriška biokemičarka, farmakologinja in akademičarka, nobelovka, * 23. januar 1918, New York, Združene države Amerike, † 21. februar 1999, Chapel Hill, Severna Karolina, ZDA.
Poglej Patogen in Gertrude B. Elion
Glikokaliks
Glikokaliks pri bakteriji ''Bacillus subtilis'' Glikokaliks ali glikoproteinski plašč (pa tudi sladkorni plašč) je zunanja plast iz glikoproteinov in glikolipidov, ki pokriva celično membrano nekaterih bakterij, epitelijev in drugih tako prokariontskih kot evkariontskih celic.
Poglej Patogen in Glikokaliks
Gniloživka
Veliki lusnec Gniložívka ali saprofít je mikroorganizem (bakterija ali gliva), ki povzroča gnitje nežive organske snovi.
Poglej Patogen in Gniloživka
Gnus
Gnus je vrsta emocionalne reakcije, ki vključuje odmik od osebe ali predmeta z močnim izrazom odpora, bodisi realnim ali igranim.
Poglej Patogen in Gnus
Gramnegativna bakterija
''Escherichia coli'' se po Gramu barva negativno Gramnegativne bakterije ali tudi po Gramu negativne bakterije so tiste bakterije, ki se v postopku barvanja po Gramu le prehodno obarvajo z metilvijoličnim, kasnejše spiranje z acetonom in etanolom pa jih razbarva.
Poglej Patogen in Gramnegativna bakterija
Haemophilus influenzae
Majhne satelitske kolonije ''Haemophilus influenzae'' v bližini ''Staphylococcus aureus'' (rumene kulture) na gojišču s krvnim agarjem. Haemophilus influenzae (tudi Pfeifferjev bacil) je vrsta hemofilusovhttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517627/haemophilus-influenzae?query.
Poglej Patogen in Haemophilus influenzae
Herpesvirusi
Herpesvirusi (znanstveno ime Herpesviridae) so velika družina virusov.
Poglej Patogen in Herpesvirusi
Hidroksilni radikal
Skeletni formuli 1-hidroksi-2(''1H'')-piridintiona in njegovega tavtomera Hidroksilni radikal •OH je nevtralna oblika hidroksidnega iona (OH−).
Poglej Patogen in Hidroksilni radikal
Hidroponika
Hidroponika je moderni način gojenja rastlin v vodnem mediju z natančno odmerjenim dodajanjem raztopin, ki vsebujejo potrebne količine hranil ter rastlinskih hormonov, da lahko pridelek doseže svoj genetski potencial ali se temu čim bolj približa.
Poglej Patogen in Hidroponika
Hinokitiol
Hinokitiol (β-thujaplicin) je naravni monoterpen, ki ga najdemo v lesu dreves iz družine cipresovk (Cupressaceae).
Poglej Patogen in Hinokitiol
Histamin
Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.
Poglej Patogen in Histamin
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Patogen in Imunski sistem
Izkoreninjenje nalezljive bolezni
Izkoreninjenje (ali eradikacija) nalezljive bolezniZakon o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20 in 175/20 – ZIUOPDVE).
Poglej Patogen in Izkoreninjenje nalezljive bolezni
Jasmonat
Jasmonska kislina Metil jasmonat Jasmonati (JA) so skupina rastlinskih hormonov, ki sodelujejo pri uravnavanju (regulaciji) rasti in razvoja rastlin.
Poglej Patogen in Jasmonat
John Snow
John Snow, angleški zdravnik, * 15. marec 1813, York, Združeno kraljestvo, † 16. junij 1858, London.
Poglej Patogen in John Snow
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Patogen in Kaparji
Karantena
Karantena je začasna prisilna osamitev živega bitja ali predmeta, zaradi suma okuženosti, z namenom preprečitve širjenja nekega nevarnega pojava.
Poglej Patogen in Karantena
Kaspofungin
Kaspofungín je protiglivno zdravilo iz skupine ehinokandinov za sistemsko zdravljenje.
Poglej Patogen in Kaspofungin
Klinično preskušanje z nadzorovanimi okužbami
Klinično preskušanje z nadzorovanimi okužbami ali klinično preskušanje človeškega izziva (angl. Human challenge study) je vrsta kliničnega preskušanja (klinične študije), v katerem posameznike namerno in nadzorovano okužijo s povzročiteljem bolezni,Shirley D.-A.
Poglej Patogen in Klinično preskušanje z nadzorovanimi okužbami
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Patogen in Klopi
Koda EPPO
Koda EPPO ali oznaka EPPO je enolični identifikator za taksone v podatkovni zbirki organizmov, pomembnih za poljedelstvo in varstvo rastlin, ki jo razvija ter vzdržuje Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin (EPPO).
Poglej Patogen in Koda EPPO
Koloidno srebro
Koloidno srebro je koloidna raztopina srebra v koncentraciji 20-25 ppm (25 delcev srebra na milijon delcev vode).
Poglej Patogen in Koloidno srebro
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Patogen in Komarji
Kostanjev rak
Patogena gliva Cryphonectria parasitica (prej Endothia parasitica) je član Ascomycota (zaprtotrosnice) botanične razvrstitve in je glavni vzrok za kostanjev rak, uničujoče bolezni ameriškega kostanja (Castanea dentata), ki je v začetku leta 1900 povzročil hitro in obsežno umiranje tega včasih izdatnega drevesa iz svojega zgodovinskega območja na vzhodu ZDA.
Poglej Patogen in Kostanjev rak
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Patogen in Kri
Krvni razmaz
Giemsi (levo tanka plast krvi, desno debelejša plast). Krvni razmaz je mikroskopski preparat v obliki tanke plasti krvi na objektniku z razprostrtimi, fiksiranimi in pobarvanimi celicami.
Poglej Patogen in Krvni razmaz
Kužni odpadek
Kužni ali infektivni odpadek je tisti, ki vsebuje patogene mikroorganizme v dovolj visoki količini, da povzročijo bolezen in preko katerega lahko pride do prenosa bolezni.
Poglej Patogen in Kužni odpadek
Kužnost
Kúžnost, nalezljívost ali infektívnost pomeni zmožnost prenašanja patogena iz okuženega človeka ali okužene živali na zdrave osebke.
Poglej Patogen in Kužnost
Lactobacillus acidophilus
Lactobacillus acidophilus je vrsta bakterije, ki spada v rod laktobacilov.
Poglej Patogen in Lactobacillus acidophilus
Limfocit T
Slika limfocita z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Limfociti T so vrsta limfocitov in so pomembne celice imunske odpornosti.
Poglej Patogen in Limfocit T
Listerije
Listerije (lat. Listeria) so rod grampozitivnih paličastih bakterij, ki šteje 6 vrst.
Poglej Patogen in Listerije
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Patogen in Listne uši
Listni zavijači
Listni zavijači (znanstveno ime Tortricidae) so velika družina nočnih metuljev in edina družina v naddružini zavijačev (Tortricoidea).
Poglej Patogen in Listni zavijači
Makrofag
mikroorganizmov Makrofagi (grško makros - veliki + phageîn - jesti, požirati; okrajšava MΦ) so tip belih krvničk s fagocitno aktivnostjo, ki pri vretenčarjih predstavljajo pomembno komponento tako nespecifične kot tudi prilagodljive imunosti.
Poglej Patogen in Makrofag
Mali škržatki
Mali škržatki (znanstveno ime Cicadellidae) so velika družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred Auchenorrhyncha (Škržadi in škržatki), z več kot 10.000 danes živečimi opisanimi vrstami.
Poglej Patogen in Mali škržatki
Max Theiler
Max Theiler, južnoafriško-ameriški zdravnik in virolog, nobelovec, * 30. januar 1899, Pretoria, Južnoafriška republika (danes Republika Južna Afrika), † 11. avgust 1972, New Haven, Connecticut, Združene države Amerike.
Poglej Patogen in Max Theiler
Membranska epitelijska celica
Membranske epitelijske celice ali celice M so epitelijske celice, ki se nahajajo nad limfatični folikli v vitem črevesu (ileumu), imenovanih Peyerjeve plošče.
Poglej Patogen in Membranska epitelijska celica
Meristem
Meristem ali meristematsko (meristemsko) tkivo je tkivni tip, ki ga najdemo v rastlinah.
Poglej Patogen in Meristem
Mesna muha
Mesna muha ali zapljunkarica (znanstveno ime Calliphora vomitoria) je vrsta dvokrilcev iz družine brenčačk.
Poglej Patogen in Mesna muha
Mikrobiologija
Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).
Poglej Patogen in Mikrobiologija
Mikroplastika
Mikroplastika v vzorcu sedimentov iz reke Mikroplastika so drobni delci plastike, ki se nahajajo v naravnem okolju kot onesnažila.
Poglej Patogen in Mikroplastika
Molekulsko kloniranje
Molekulsko kloniranje je sklop eksperimentalnih metod v molekularni biologiji, ki jih uporabljamo za formiranje rekombinantnih molekul DNK in za usmerjanje njihovega podvojevanja (replikacije) v gostiteljskih organizmih.
Poglej Patogen in Molekulsko kloniranje
Monoklonsko protitelo
Monoklonska protitelesa (mAb) so monospecifična in monoafinitetna protitelesa, usmerjena torej proti enemu antigenu in enemu epitopu.
Poglej Patogen in Monoklonsko protitelo
Moron
Za moron označujemo vse dele (DNA) profaga, ki nimajo funkcije v normalnem življenju faga, lahko pa kot fitnes (preživetveni) faktorji vplivajo na lizogen.
Poglej Patogen in Moron
Nasprotovanje cepljenju
govejim kozam ljudem izraščati krave iz telesa Nasprotovanje cepljenju oziroma proticepilstvo pomeni posameznikovo zavračanje cepljenja sebe ali svojih otrok, čeprav so cepiva na voljo.
Poglej Patogen in Nasprotovanje cepljenju
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Patogen in Nektar
Nevraminidaza
Nevraminidaza. Nevraminska kislina. Nevraminidáza (tudi sialidáza) je encim, ki hidrolitično odcepi N-acetilnevraminsko kislino iz oligosaharidov v glikoproteinih, glikolipidih in proteoglikanih.
Poglej Patogen in Nevraminidaza
Obdobje okna
Obdobje okna je izraz v medicini, ki se nanaša na obdobje od okužbe z določenim povzročiteljem bolezni, ko je v organizmu že mogoče zaznati prisotnost tega povzročitelja (s testom na jedrne kisline), ter do takrat, ko okužbe še ni možno serološko potrditi, ker imunski sistem gostitelja še ni proizvedel s testi zaznavnih količin protiteles.
Poglej Patogen in Obdobje okna
Obrazni tumor tasmanskih vragov
Obrazni tumor tasmanskih vragov (DFTD), ki verjetno izvira iz Schwannovih celic je agresiven, nevirusni, nalezljivi parazitski rak, ki prizadane tasmanske vrage.
Poglej Patogen in Obrazni tumor tasmanskih vragov
Odpornost proti antibiotikom
Odpornost proti antibiotikom je oblika odpornosti proti zdravilom, pri kateri so nekatere (ali redkeje, vse) subpopulacije mikroorganizmov, navadno bakterij, sposobne preživeti kljub izpostavljenosti enemu ali več antibiotikom.
Poglej Patogen in Odpornost proti antibiotikom
Okoljska bolezen
Okóljske bolézni so vse tiste bolezni, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, in ne tiste, ki se prenašajo gensko ali z okužbo.
Poglej Patogen in Okoljska bolezen
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Poglej Patogen in Okužba
Panethova celica
Panethove celice Panethove celice so eksokrine celice, ki se nahajajo v sluznici tankega črevesa, na dnu Lieberkühnovih kript.
Poglej Patogen in Panethova celica
Penicillium glabrum
Penicillium glabrum je rastlinski patogen, ki napada predvsem jagode.
Poglej Patogen in Penicillium glabrum
Periderm
Periderm je sekundarno krovno tkivo, ki se pojavlja pri lesnatih rastlinah na deblu in koreninah (namesto primarnih krovnih tkiv), razmeroma redko pa je prisoten na steblih in koreninah, ki so se debelile le primarno.
Poglej Patogen in Periderm
Peroksisom
Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.
Poglej Patogen in Peroksisom
Piperacilin
Piperacilín je širokospektralni β-laktamski antibiotik iz ureidopenicilinov.
Poglej Patogen in Piperacilin
Plague Inc.
Plague Inc. (dobesedno »kuga d.o.o.«) je strateška videoigra razvijalca Jamesa Vaughana, ki je prvič izšla 26.
Poglej Patogen in Plague Inc.
Plazmatka
Plazmatka Plazmatka je bela krvnička, ki nastane iz limfocita B in proizvaja velike količine protiteles.
Poglej Patogen in Plazmatka
Plazmodezma
Plazmodezme so citoplazemski kanali mikroskopskih velikosti, ki potekajo skozi celične stene rastlinskih celic in celic nekaterih vrst alg.
Poglej Patogen in Plazmodezma
Plesen
Plesniva breskev Plesni so vse mikroskopske vrste gliv, ki rastejo v obliki hif (v nasprotju s kroglastimi glivami, ki tvorijo kvas, in makroskopskimi glivami, ki jih poznamo kot gobe).
Poglej Patogen in Plesen
Pokožnica
Pokožnica, povrhnjica ali vrhnjica (lat. epidermis) je zgornja plast kože, ki je sestavljena iz.
Poglej Patogen in Pokožnica
Poksvirus
Poksvirusi ali Poxviridae so družina velikih kompleksnih virusov z dvoverižno DNK in večslojnimi ovojnicami, ki imajo afiniteto do kože in so patogeni za človeka in živali (za človeka so pomembni rodovi Orthopoxvirus, Parapoxvirus, Molluscipoxvirus in Yatapoxvirus).
Poglej Patogen in Poksvirus
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Patogen in Polži
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Patogen in Poplava
Prave muhe
Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.
Poglej Patogen in Prave muhe
Prirojena imunost
Prirojena (nespecifična ali naravna) imunost je tista imunost, ki je navzoča že ob rojstvu in pri kateri delujejo mehanizmi, ki preprečujejo vstop infekcijskim agensom v organizem, odstranjujejo tuje in potencialno škodljive makromolekule, mikroorganizme ali zajedavce in ne vključujejo imunskega odziva, ampak temeljijo na anatomskih in mehaničnih ovirah, nespecifičnih baktericidnih snoveh kot je npr.
Poglej Patogen in Prirojena imunost
Pritlikavi listni zavrtači
Pritlikavi listni zavrtači (znanstveno ime Nepticulidae) so družina metuljev, ki jo uvrščamo v podred rilčastih metuljev (Glossata), sestavlja pa jo okoli 800 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Patogen in Pritlikavi listni zavrtači
Probiotik
Probiotik je prehrambeni pripravek ali zdravilo, ki vsebuje takšne žive mikroorganizme, ki imajo blagodejen učinek na gostitelja (človeka).
Poglej Patogen in Probiotik
Propagul
V biologiji je propagul vsak material, ki služi propagaciji organizma v naslednjo stopnjo njegovega življenjskega cikla, največkrat v obliki razširjanja.
Poglej Patogen in Propagul
Pseudomonas
Pseudomonas je rod gramnegativnih, gibljivih, aerobnih, nesporogenih bacilov, ki večinoma živijo v zemlji in vodi ter lahko povzročajo bolezni.
Poglej Patogen in Pseudomonas
Rakava celica
Rakave celice (tudi rakaste celice) so nenormalne celice, ki se zaradi napak v delovanju regulacijskih mehanizmov celične delitve, diferenciacije in celičnega propada pospešeno delijo in v večjih številih tvorijo abnormalne novotvorbe, imenovane tumorji.
Poglej Patogen in Rakava celica
Reaktivna kisikova spojina
Lewisove strukture reaktivnih kisikovih spojin: '''1''' - tripletni kisik; '''2''' - singletni kisik; '''3''' - superoksid; '''4''' - vodikov peroksid; '''5''' - hidroksilni radikal Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species, ROS) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside.
Poglej Patogen in Reaktivna kisikova spojina
Regulacija genskega izražanja
Regulacija ekspresije (izražanja) genov (˝genska regulacija˝) je celična kontrola nastanka funkcionalnega produkta gena, v zadostni količini in v točno določenem času.
Poglej Patogen in Regulacija genskega izražanja
Rizosfera
glista Rizosfera je del fitosfere, ki obdaja koreninski sistem rastlin.
Poglej Patogen in Rizosfera
RNA cepivo
RNA cepivo (RNK cepivo) ali mRNA cepivo (mRNK cepivo) je nova vrsta cepiv za doseganje pridobljene imunosti z vektorjem (prenašalcem), ki vsebuje umetno informacijsko RNA (mRNA).
Poglej Patogen in RNA cepivo
Roman Jerala
Roman Jerala, slovenski biokemik, *24. januar 1962, Jesenice.
Poglej Patogen in Roman Jerala
Rudolf Weigl
Rudolf Stefan Jan Weigl, poljski mikrobiolog, parazitolog in akademik, * 2. september 1883, Přerov, Moravska, Avstro-Ogrska (danes Češka), † 11. avgust 1957, Zakopane, Poljska.
Poglej Patogen in Rudolf Weigl
SARS-CoV-2
SARS-CoV-2, prej znan pod začasnim imenom novi koronavirus 2019 (2019-nCoV), je enovijačni, pozitivno-smerni virus RNA.
Poglej Patogen in SARS-CoV-2
Selman Waksman
Selman Abraham Waksman, ukrajinsko-ameriški biokemik, mikrobiolog in akademik judovskega rodu, nobelovec, * 22. julij 1888 (8. julij po ruskem koledarju), Nova Priluka, Kijevski guvernat, Rusko cesarstvo (zdaj Ukrajina), † 16. avgust 1973, Woods Hole, Massachusetts, Združene države Amerike.
Poglej Patogen in Selman Waksman
Sepsa
Sepsa je sindrom sistemskega vnetnega odziva, ki ga povzročajo patogeni mikroorganizmi in njihovi toksini v krvi in drugih tkivih ter izzivajo odziv imunskega sistema z levkocitozo ali levkopenijo ter s kliničnimi znaki, kot so hipertermija, tahikardija in tahipneja.
Poglej Patogen in Sepsa
Serokonverzija
Serokonverzija ali serološki preobrat je pojav, ko se v krvi okužene osebe razvijejo zaznavne količine protiteles.
Poglej Patogen in Serokonverzija
Simplast
Simplast je rastlinski sistem, ki ga tvorijo protoplasti (živi deli rastlinskih celic), medsebojno povezani s plazmodezmami.
Poglej Patogen in Simplast
Sindrom belega nosu
Sindrom belega nosu, s kratico WNS (iz angleškega izraza white-nose syndrome) je glivna bolezen, ki prizadene severnoameriške netopirje, in je odgovorna za dramatičen upad števila osebkov netopirjih populacij ZDA in Kanade.
Poglej Patogen in Sindrom belega nosu
Sistem komplementa
Zadnja stopnja sistema komplementa, t. i. kompleks membranskega napada (angl. ''membrane attack complex''.
Poglej Patogen in Sistem komplementa
Smrtni odmerek
Strupena snov Smrtni odmerek je indikator smrtnosti določene snovi ali vrste sevanja.
Poglej Patogen in Smrtni odmerek
Splav
Splav ali abortus je prekinitev zgodnje nosečnosti, ki se konča s smrtjo ploda in ne s porodom.
Poglej Patogen in Splav
Streptococcus pyogenes
Streptococcus pyogenes je vrsta betahemolitičnih streptokokov skupine A po serološki razvrstitvi streptokokov, ki povzročajo škrlatinko, impetigo (krastavost), revmatično vročico, šen, akutni glomerulonefritis, gnojno angino, akutni nekrotizirajoči fasciitis in endokarditis.
Poglej Patogen in Streptococcus pyogenes
Teratogenost
folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.
Poglej Patogen in Teratogenost
Tkivni bazofilec
Tkivni bazofilec, mastocit ali pitanka je velika celica intersticijskega veziva z bazofilnimi, metakromatskimi zrnci v citoplazmi, ki je vpletena v alergijske in vnetne reakcije.
Poglej Patogen in Tkivni bazofilec
Transgene rastline
Kenijci med ogledom nasada Bt koruze Transgene rastline vsebujejo enega ali več genov, ki so bili preneseni iz druge vrste.
Poglej Patogen in Transgene rastline
Ultravijolično germicidno obsevanje
Ultravijolično germicidno obsevanje (UVGI iz ultraviolet germicidal irradiation) je metoda dezinfekcije, ki uporablja kratkovalovno ultravijolično svetlobo (ultravijolična C ali UV-C), da uniči ali deaktivira mikroorganizme z uničevanjem nukleinskih kislin in motenjem njihove DNK, zaradi česar ne morejo opravljati vitalnih celičnih funkcij.
Poglej Patogen in Ultravijolično germicidno obsevanje
Umivanje rok
Umivanje rok z milom in tekočo vodo Umivanje rok je higienski ukrep za odstranjevanje nečistoč in škodljivih mikroorganizmov z rok.
Poglej Patogen in Umivanje rok
Ureaplasma urealyticum
Ureaplasma urealyticum je bakterija iz rodu ureaplazem.
Poglej Patogen in Ureaplasma urealyticum
Vektor
Vektor (latinsko vector – nosilec; iz vehere – nositi) je izraz, ki označuje v različnih vedah naslednje pojme.
Poglej Patogen in Vektor
Vektor (epidemiologija)
Vektor ali prenašalec bolezni je v epidemiologiji pojav, ki prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni (patogene) od okuženega do neokuženega osebka.
Poglej Patogen in Vektor (epidemiologija)
Veliki topolov kozliček
Veliki topolov kozliček (znanstveno ime Saperda carcharias) je hrošč iz družine kozličkov, ki je znan predvsem kot eden glavnih škodljivcev v nasadih topolov v Evropi.
Poglej Patogen in Veliki topolov kozliček
Vesoljsko stranišče
servisnem modulu Zvezda Vesoljsko stranišče ali breztežnostno stranišče je stranišče, ki se ga lahko uporablja v breztežnostnem okolju.
Poglej Patogen in Vesoljsko stranišče
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Patogen in Vezikel
Vinske mušice
Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Patogen in Vinske mušice
Virus hepatitisa C
Virus hepatitisa C (VHC, angl. HCV) je virus iz rodu hepacivirusov in je povzročitelj hepatitisa C. Je majhen virus RNK, velikosti 55–65 nm, z virusno ovojnico in pozitivno usmerjeno enojnoverižno RNK iz družine flavirusov.
Poglej Patogen in Virus hepatitisa C
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Patogen in Virusi
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Patogen in Vnetje
Vročica Q
Vročica Q je po vsem svetu razširjena nalezljiva bolezen iz skupine zoonoz, ki jo povzroča okužba z rikecijo vrste Coxiella burnetii.
Poglej Patogen in Vročica Q
Xylella fastidiosa
Xylella fastidiosa je gramnegativna aerobna bakterija iz monofiletskega rodu Xylella.
Poglej Patogen in Xylella fastidiosa
Zaščita po izpostavitvi
Zaščita po izpostavitvi ali postekspozicijska profilaksa (PEP) pomeni kratkotrajno zdravljenje, ki se uvede čim prej po visoko tvegani izpostavitvi osebe povzročitelju bolezni (na primer pri vbodu zdravstvenega delavca z iglo, tveganem spolnem odnosu...), kot so virusi HIV, VHB ali VHC.
Poglej Patogen in Zaščita po izpostavitvi
Zaščita pred izpostavitvijo
Zaščita pred izpostavitvijo ali preekspozicijska profilaksa (PrEP) pomeni zdravstveni ukrep, ki se uporabi pred izpostavitvijo osebe povzročitelju bolezni, z namenom preprečitve okužbe.
Poglej Patogen in Zaščita pred izpostavitvijo
Zdravljenje
Zdrávljenje ali terapíja, tudi kúrativa, zajema različne postopke in uporabo zdravil za povrnitev zdravja ali izboljšanje prizadetih telesnih ali duševnih funkcij.
Poglej Patogen in Zdravljenje
Zelena smrdljivka
Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.
Poglej Patogen in Zelena smrdljivka
Zlata krastača
Zlata krastača (znanstveno ime Incilius periglenes) je bila vrsta krastače, nekoč pogosta na območju višinskih deževnih gozdov nad mestom Monteverde v Kostariki, na nadmorskih višinah med 1500 in 1620 m. Vrsto je leta 1966 opisal herpetolog Jay Savage, ki je dobil primerke od lokalnih prebivalcev in leta tudi 1964 sam obiskal območje.
Poglej Patogen in Zlata krastača
Prav tako znan kot Patogenost, Povzročitelj bolezni.