Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Partsko cesarstvo

Index Partsko cesarstvo

Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 203 odnosi: Ašhabad, Ašur, Adiabena, Ahemenidsko cesarstvo, Ahura Mazda, Alani, Aleksandrova vrata, Antioh III. Veliki, Antoninska kuga, Ardašir I., Ardahšir II., Aristobul II., Armenija, Armensko kraljestvo (antika), Arrapha, Arsak I., Arsakidi (Iran), Artaban I., Artaban II., Artaban III., Artaban IV., Artaban V., Artaksiadi, Asirija (rimska provinca), Atropatena, Avgust pri Prvih vratih, Avgustov slavolok, Šapur I., Šapur Perzijski, Balh, Bam s kulturno krajino, Bam, Iran, Bišapur, Bitka pri Filipih, Darajan I., Darajan II., Džemdet Nasr, Demetrij I. Soter, Dinastija Han, Dura-Europos, Ekbatana, Esagila, Evtropij, Fraat I., Fraat II., Fraat III., Fraat IV., Fraat V., Frataraka, Friapatij, ... Razširi indeks (153 več) »

Ašhabad

Ašhabad (Ašhabad; pisano tudi Ašgabat in Ašgabad) je glavno mesto Turkmenistana in leži v regiji Ahal.

Poglej Partsko cesarstvo in Ašhabad

Ašur

Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר‎, arabsko آشور‎, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.

Poglej Partsko cesarstvo in Ašur

Adiabena

Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).

Poglej Partsko cesarstvo in Adiabena

Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.

Poglej Partsko cesarstvo in Ahemenidsko cesarstvo

Ahura Mazda

Ahura Mazda, znan tudi kot Ohrmazd, Ahuramazda, Hourmazd, Hormazd in Hurmuz, Gospod ali pa preprosto duh oziroma »gospod, ki ve«, je avestično ime za stvarnika in edinega Boga zoroastrizma, stare iranske vere, ki je obstajala že pred islamom.

Poglej Partsko cesarstvo in Ahura Mazda

Alani

Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.

Poglej Partsko cesarstvo in Alani

Aleksandrova vrata

Darijalska soteska na meji med Gruzijo in Rusijo Derbentsko obzidje Aleksandrova vrata, legendarna pregrada, ki jo je, po izročilu, na Kavkazu zgradil "velik in pravičen vladar Dhū l-Qarnain, da bi preprečil (severnim nomadom) Gogom in Magogom napadati ljudi, ki so potovali (od zahoda) proti vzhodu".

Poglej Partsko cesarstvo in Aleksandrova vrata

Antioh III. Veliki

Antioh III.

Poglej Partsko cesarstvo in Antioh III. Veliki

Antoninska kuga

Antoninska kuga leta 165-180, znana tudi galenska kuga po zdravniku Galenu, ki jo je opisal, je bila pandemija črnih koz ali ošpic, ki je izbruhnila v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov s pohoda na Bližnjem vzhodu.

Poglej Partsko cesarstvo in Antoninska kuga

Ardašir I.

Ardašir I., sasanidski vladar Perzije med letoma 226 in 242.

Poglej Partsko cesarstvo in Ardašir I.

Ardahšir II.

Ardahšir II., včasih tudi Artakskerks II., je bil kralj Perzije, ki je vladal v 1.

Poglej Partsko cesarstvo in Ardahšir II.

Aristobul II.

Aristobul II. (hebrejsko אריסטובולוס השני) je bil judovski vrhovni svečenik in leta 66-63 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Aristobul II.

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Poglej Partsko cesarstvo in Armenija

Armensko kraljestvo (antika)

Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Armensko kraljestvo (antika)

Arrapha

Arrapha (akadsko Arrapḫa, arabsko أررابخا,عرفة‎) je bila starodavno mesto v sedanjem Kirkuku v severovzhodnem Iraku.

Poglej Partsko cesarstvo in Arrapha

Arsak I.

Arsak I. Partski (perzijsko اشکان‎, Aškan, grško Ἀρσάκης Arsákes), ustanovitelj Arsakidske dinastije, po katerem se je uradno imenovalo vseh več kot trideset monarhov Arsakidskega cesarstva.

Poglej Partsko cesarstvo in Arsak I.

Arsakidi (Iran)

Arsakidi so bili iranska vladarska dinastija partskega porekla.

Poglej Partsko cesarstvo in Arsakidi (Iran)

Artaban I.

Artaban I. ali Arsak II. (perzijsko اردوان يکم‎), drugi kralj iz dinastije Arsakidov, ki je vladal v Partskemu cesarstvu od leta 211 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Artaban I.

Artaban II.

Kovanec Artabana II.; na reverzu je sedeča boginja, morda Demetra, ki drži boginjo zmage Nike in rog obilja (''cornucopia''), in napis ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΡΣΑΚΟΥ BASILEOS ARSAKOI – kralj Arsak; datum ΗΠΡ EPR pomeni leto 188 selevkidskega štetja, se pravi leto 125-124 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Artaban II.

Artaban III.

Ekbatani; na reverzu je sedeč lokostrelec in napis ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΒΑΣΙΛΕΩΝ ΕΥΕΡΓΕΤΟΥ ΑΡΣΑΚΟΥ ΔΙΚΑΙΟΥ ΕΠΙΦΑΝΟΥΣ ΦΙΛΕΛΛΗΝΟΣ – Kralj kraljev Arsak, dobrotnik, pravičnež, vzvišen, prijatelj Grkov Artaban III.

Poglej Partsko cesarstvo in Artaban III.

Artaban IV.

Artaban IV., partski vladar neznanega porekla, ki je vladal leta 80-81 kot rival Pakorja II. Partskega.

Poglej Partsko cesarstvo in Artaban IV.

Artaban V.

Artaban V. Partski (perzijsko ‏اردوان‎, Ardawān), v nekaterih virih tudi Artaban IV., veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal od leta 216 do 224, * ni znano, † 28.

Poglej Partsko cesarstvo in Artaban V.

Artaksiadi

Rodbina Artaksiadov ali Ardaksiadi (armensko Արտաշեսյան արքայատոհմ) je vladala Kraljestvu Armenija od 189 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Artaksiadi

Asirija (rimska provinca)

Asirija (latinsko Provincia Assiria), rimska provinca, ki je trajala samo dve leti (116–118).

Poglej Partsko cesarstvo in Asirija (rimska provinca)

Atropatena

Atropatena (perzijsko اترپتکان) Atropatkan ali Atorpatkan, antično kraljestvo, katerega so v 4.

Poglej Partsko cesarstvo in Atropatena

Avgust pri Prvih vratih

Avgust pri Prvih vratih (italijansko: Augusto di Prima Porta) je 2,3 m Hugh Honour and J. He was the first emperor Fleming, (2009) A World History of Art.

Poglej Partsko cesarstvo in Avgust pri Prvih vratih

Avgustov slavolok

Avgustov slavolok (italijansko Arco di Augusto) je slavolok, ki je stal v Rimskem forumu.

Poglej Partsko cesarstvo in Avgustov slavolok

Šapur I.

Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎, novoperzijsko شاپور‎), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.

Poglej Partsko cesarstvo in Šapur I.

Šapur Perzijski

Šapur (srednjeperzijsko Šabur) je bil iranski princ, ki je od leta 207/210 – 211/212 vladal kot predzadnji kralj Perzijskega kraljestva, * ni znano, † 211/212.

Poglej Partsko cesarstvo in Šapur Perzijski

Balh

Balh (perzijsko/pašto بلخ: Balkh, baktrijsko βαχλο, ẞaxlɔ: Bahlo, Bahlɔ) je bilo starodavno mesto, središče budizma, sufizma in zoroastrstva v sedanjem severnem Afganistanu.

Poglej Partsko cesarstvo in Balh

Bam s kulturno krajino

Arg-e Bam (perzijsko: ارگ بم), v mestu Bam, provinca Kerman v jugovzhodnem Iranu, je največja zgradba iz blatnih opek na svetu.

Poglej Partsko cesarstvo in Bam s kulturno krajino

Bam, Iran

Peščeni vihar v Bamu Bamje mesto v iranski provinci Kerman.

Poglej Partsko cesarstvo in Bam, Iran

Bišapur

Bišapur (srednjeperzijsko Bay-Šāpūr, perzijsko بیشاپور‎, Bišâpûr) je bilo mesto v sasanidski Perziji (Iran) na starodavni cesti med Parsom in Elamom, ustanovljeno leta 226.

Poglej Partsko cesarstvo in Bišapur

Bitka pri Filipih

Bitka pri Filipih 3.

Poglej Partsko cesarstvo in Bitka pri Filipih

Darajan I.

Darajan I., Darev I. ali Darij I. (aramejsko 𐡃𐡀𐡓𐡉𐡅, d'ryw) je bil prvi kralj Perzije (Farsa), ki je bil najverjetneje podložen partskemu monarhu Fraatu II. (vladal 132–127 pr.n.št.). Darajan I. je vladal po letu 132 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Darajan I.

Darajan II.

Darajan II. ali Darev II. (aramejsko 𐡃‬𐡀𐡓𐡉‬‬𐡅‬ d’ryw) je bil kralj Perzije, ki je vladal v 1.

Poglej Partsko cesarstvo in Darajan II.

Džemdet Nasr

Džemdet Nasr (arabsko جمدة نصر‎) je arheološko najdišče (tell) v iraškem governoratu Babil, najbolj znano po njem imenovanem džemdet-nasrskem zgodovinskem obdobju (3100-2900 pr. n. št.). Najdišče je prvi izkopaval Stephen Langdon leta 1926 in v veliki zgradbi iz blatne opeka, v kateri naj bi bilo upravno središče mesta, odkril praklinopisne glinaste tablice.

Poglej Partsko cesarstvo in Džemdet Nasr

Demetrij I. Soter

Demetrij I. (grško, Demétrios I) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, slovensko Rešitelj) je bil od septembra/oktobra 161 do junija 150 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Demetrij I. Soter

Dinastija Han

Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.

Poglej Partsko cesarstvo in Dinastija Han

Dura-Europos

Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.

Poglej Partsko cesarstvo in Dura-Europos

Ekbatana

Ekbatana (staroperzijsko Haŋgmatana, Agámtanu (med vladanjem Nabonidija) in Agamatanu (Behistunski napis), grško Ἀγβάτανα (Ajshil in Herodot), povsod drugod Ἐκβάτανα, latinsko Ecbatana), antično medijsko in perzijsko mesto, sedanji Hamadan v Iranu.

Poglej Partsko cesarstvo in Ekbatana

Esagila

Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko 𒂍𒊕𒅍𒆷 É-SAǦ-ÍL.LA, tempelj z veličastnim vrhom) je bil tempelj, posvečen bogu Marduku, zaščitniku Babilona.

Poglej Partsko cesarstvo in Esagila

Evtropij

Evtropij (latinsko) je bil uradni zgodovinar Rimskega cesarstva, ki je ustvarjal v letih 363–387.

Poglej Partsko cesarstvo in Evtropij

Fraat I.

Fraat I. Partski (perzijsko فرهاد يکم‎), veliki kralj Partskega cesarstva od leta 176 do 171 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Fraat I.

Fraat II.

Fraat II.

Poglej Partsko cesarstvo in Fraat II.

Fraat III.

Fraat III.

Poglej Partsko cesarstvo in Fraat III.

Fraat IV.

Fraat IV.

Poglej Partsko cesarstvo in Fraat IV.

Fraat V.

Fraat V. Partski (perzijsko فرهاد پنجم‎), poznan tudi kot Fraatek – Mali Fraat (antično grško Φραατάκης, Fraatákes), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je skupaj s svojo materjo Muzo Partsko vladal od leta 2 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Fraat V.

Frataraka

Perziije Frataraka (aramejsko Prtkr’, guverner ali bolj specifično podsatrapski guverner)A History of Zoroastrianism vol II & III.

Poglej Partsko cesarstvo in Frataraka

Friapatij

Friapatij (perzijsko فریاپت‎) ali Priapatij, včasih tudi Friapit, veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal od leta 191 do 176 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Friapatij

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Poglej Partsko cesarstvo in Gaj Avgust Oktavijan

Gaj Kasij Longin

Smirni kovala Kasij Longin in Lentul Spinter Gaj Kasij Longin (latinsko) je bil rimski senator in državnik in z Markom Junijem Brutom vodja zarote, v kateri je bil ubit Julij Cezar, * 87 pr. n. št., † oktober 42 pr. n. št..

Poglej Partsko cesarstvo in Gaj Kasij Longin

Gornja Mezopotamija

Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.

Poglej Partsko cesarstvo in Gornja Mezopotamija

Gotarz I.

Gotarz I. Partski (perzijsko گودرز يکم‎), vnuk partskega velikega kralja Friapatija, ki je prišel na oblast proti koncu burnega obdobja vladanja Mitridata II. Partskega in je vladal v delu Partskega cesarstva približno od leta 95 do 90 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Gotarz I.

Gotarz II.

Gotarz II.

Poglej Partsko cesarstvo in Gotarz II.

Grški tempelj

Grški tempelj (starogrško nαός, naós 'bivališče, dom', pomensko različno od latinske besede templum), je bil zgradba, ki so ga zgradili za kipe antičnih grških božanstev v grških svetiščih.

Poglej Partsko cesarstvo in Grški tempelj

Hamadan

Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان‎‎, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.

Poglej Partsko cesarstvo in Hamadan

Hamadanski kamniti lev

Ostanek hamadanskih Levjih vrat Hamadanski kamniti lev Šir-e Sangi sličica Hamadanski kamniti lev (perzijsko شیر سنگی همدان‎‎, šir-e sangi-ye hamedân) je zgodovinski spomenik v Hamadanu, Iran.

Poglej Partsko cesarstvo in Hamadanski kamniti lev

Harakena

Harakena (starogrško, Harakiní), znana tudi kot Mesena (Messíni) ali Mešan, je bila kraljevina, ki jo je ustanovil Iranec Hispaozin na vrhu Perzijskega zaliva.

Poglej Partsko cesarstvo in Harakena

Hatra

Hatra (aramejsko ḥṭr’, arabsko الحضر‎) je bila antično mesto v severni iraški pokrajini Džazira in antični perzijski provinci Hvarvaran.

Poglej Partsko cesarstvo in Hatra

Hekatompil

Hekatompil (grško Ἑκατόμπυλος, Hekatόmpylos) ali Sad Darvāzeh (perzijsko سددروازه, tudi صددروازه, Sad Darvāzeh), antično mesto v zahodnem Horasanu v Iranu, po letu 200 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Hekatompil

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Helenistično obdobje

Hirkan II.

Hirkan II. (hebrejsko הורקנוס השני) je bil judovski vrhovni svečenik in leta 67 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Hirkan II.

I. legija Adiutrix

Prva pomožna legija (latinsko) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba.

Poglej Partsko cesarstvo in I. legija Adiutrix

I. legija Minervia

Prva legija Minervia (latinsko – vdana boginji modrosti Minervi) je bila rimska legija, ki jo je ustanovil cesar Domicijan leta 82 za pohod proti germanskim Hatom.

Poglej Partsko cesarstvo in I. legija Minervia

I. legija Parthica

Prva partska legija (latinsko Legio prima Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever.

Poglej Partsko cesarstvo in I. legija Parthica

II. legija Adiutrix

II.

Poglej Partsko cesarstvo in II. legija Adiutrix

II. legija Armeniaca

Druga armenska legija (latinsko Legio II Armeniaca), legija poznega Rimskega cesarstva.

Poglej Partsko cesarstvo in II. legija Armeniaca

II. legija Italica

II.

Poglej Partsko cesarstvo in II. legija Italica

II. legija Parthica

Druga partska legija (latinsko: Legio secunda Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj vojni pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime.

Poglej Partsko cesarstvo in II. legija Parthica

III. legija Cirenajka

menapijskih enot Marka Antonija, s katerim je plačeval svoje legije; na hrbtni strani kovanca je napis LEG(ija) III in njen prapor (''aquilla'') III.

Poglej Partsko cesarstvo in III. legija Cirenajka

III. legija Parthica

III. partska legija (latinsko Legio tertia Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime. Legija je bila v vzhodnih rimskih provincah aktivna še v 5. stoletju. Njen simbol je bil verjetno bik.

Poglej Partsko cesarstvo in III. legija Parthica

Imperij

Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.

Poglej Partsko cesarstvo in Imperij

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.

Poglej Partsko cesarstvo in Iran

Iranska arhitektura

Iranska arhitektura bolje rečeno Perzijska arhitektura je arhitektura Irana in iranskega kulturnega prostora.

Poglej Partsko cesarstvo in Iranska arhitektura

Islamska arhitektura

Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.

Poglej Partsko cesarstvo in Islamska arhitektura

IV. legija Flavia Felix

Četrta legija Flavia Felix (latinsko, Četrta srečna flavijska legija), rimska legija, ki jo je leta 70 ustanovil cesar Vespazijan iz ostankov razpuščene IV. legije Macedonica.

Poglej Partsko cesarstvo in IV. legija Flavia Felix

Ivan (mošeja)

Ivan (perzijsko: ایوان‎ eyvān, arabsko: إيوان‎ Iwan)Wright, 1992, p. 508Boas, 2010, p. 366 je pravokotna dvorana ali prostor, običajno obokan, obzidan na treh straneh, z enim koncem popolnoma odprt.

Poglej Partsko cesarstvo in Ivan (mošeja)

IX. legija Hispana

IX.

Poglej Partsko cesarstvo in IX. legija Hispana

Jazdegerd III.

Jazdegerd III., tudi Jazdgerd III. in Jazdgird III., (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩‎) je bil zadnji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 632 do 651, * 624, Istahr, Sasanidsko cesarstvo, † 651, Merv, Horasan.

Poglej Partsko cesarstvo in Jazdegerd III.

Jazigi

Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.

Poglej Partsko cesarstvo in Jazigi

Judeja (rimska provinca)

Judeja (hebrejsko:, standardno hebrejsko Yəhuda, tiberijsko hebrejsko Yəhûḏāh, grško:, latinsko: IVDÆA), pokrajina in rimska provinca v vzhodnem Sredozemlju.

Poglej Partsko cesarstvo in Judeja (rimska provinca)

Kapadokija (rimska provinca)

Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.

Poglej Partsko cesarstvo in Kapadokija (rimska provinca)

Karakala

Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.

Poglej Partsko cesarstvo in Karakala

Kavkaška regija

Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.

Poglej Partsko cesarstvo in Kavkaška regija

Kiparstvo

Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.

Poglej Partsko cesarstvo in Kiparstvo

Klavdij I.

Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.

Poglej Partsko cesarstvo in Klavdij I.

Klinopis

Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.

Poglej Partsko cesarstvo in Klinopis

Knjiga Džova

Knjiga Džova (tradicionalno kitajsko 周書, pinjin Džōu Šū) je bila uradna zgodovina kitajske dinastije Severni Džov in del uradne zbirke Štiriindvajset zgodovin cesarske Kitajske.

Poglej Partsko cesarstvo in Knjiga Džova

Knjiga Kasnejšega Hana

Knjiga Kasnejšega Hana ali Zgodovina Kasnejšega Hana (kitajsko 後漢書, Hou Hanšu) je ena od kitajskih Štiriindvajsetih zgodovin in pokriva zgodovina dinastije Han od leta 6 do 189.

Poglej Partsko cesarstvo in Knjiga Kasnejšega Hana

Komagena

Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.

Poglej Partsko cesarstvo in Komagena

Kosroj I.

Kovanec Kosroja I.; letnica HKY pomeni leto 428 po selevkidskem štetju, kar ustreza letu 116-117 n. št. Kosroj I. ali Oroz Partski (grško Χοσρόης), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je s krajšo prekinitvijo leta 116 vladal od leta 109 do 129 n.

Poglej Partsko cesarstvo in Kosroj I.

Kosroj II.

Kosroj II.

Poglej Partsko cesarstvo in Kosroj II.

Kostoboki

Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str.

Poglej Partsko cesarstvo in Kostoboki

Ktezifon

Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون‎, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان‎) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان‎) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.

Poglej Partsko cesarstvo in Ktezifon

Kulturna krajina Uramanat/Hawraman

Kulturna krajina Uramanat ali kulturna pokrajina Hawraman je 26.

Poglej Partsko cesarstvo in Kulturna krajina Uramanat/Hawraman

Kurdistan

Zastava Kurdistana Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,A.D. Lee, The Role of Hostages in Roman Diplomacy with Sasanian Persia, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, Vol.

Poglej Partsko cesarstvo in Kurdistan

Leto šestih cesarjev

Leto šestih cesarjev je leto 238, v katerem je v Rimskem cesarstvu vladalo kar šest cesarjev: Maksimin Tračan, Gordijan I., Gordijan II., Pupijen, Balbin in Gordijan III..

Poglej Partsko cesarstvo in Leto šestih cesarjev

Lucij Ver

Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.

Poglej Partsko cesarstvo in Lucij Ver

Makrin

Makrin (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 217 in 218, * okoli 165, Iol Caesarea, Tingiška Mavretanija, 8. junij 218, Kapadokija.

Poglej Partsko cesarstvo in Makrin

Mala Armenija

Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).

Poglej Partsko cesarstvo in Mala Armenija

Mark Antonij

Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.

Poglej Partsko cesarstvo in Mark Antonij

Mark Licinij Kras

Mark Licinij Kras, rimski politik in vojskovodja, * okoli 115 pr. n. št. † 53 pr. n. št. Kras je takrat kot častnik rimske vojske med državljansko vojno (83–82 pr. n. št.) podpiral Sulo.

Poglej Partsko cesarstvo in Mark Licinij Kras

Markomanske vojne

Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.

Poglej Partsko cesarstvo in Markomanske vojne

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Partsko cesarstvo in Mezopotamija

Mezopotamija (rimska provinca)

Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.

Poglej Partsko cesarstvo in Mezopotamija (rimska provinca)

Mitridat I. Partski

Mitridat I. Partski (perzijsko مهرداديکم‎, Mehrdād), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 171 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Mitridat I. Partski

Mitridat II. Partski

Mitridat II.

Poglej Partsko cesarstvo in Mitridat II. Partski

Mitridat III. Partski

Mitridat III.

Poglej Partsko cesarstvo in Mitridat III. Partski

Mitridat IV. Partski

Kovanec Mitridata IV. Partskega; na reverzu je sedeč lokostrelec, okoli katerega so nesmiselni znaki, podobni grškim črkam Mitridat IV.

Poglej Partsko cesarstvo in Mitridat IV. Partski

Muza Partska

Muza Partska, velika kraljica Partskega cesarstva od leta 2 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Muza Partska

Nacionalni muzej Irana

Nacionalni muzej Irana (perzijsko موزهٔ ملی ایران‎, Mūze-ye Melli-ye Irān) je muzej v Teheranu, Iran.

Poglej Partsko cesarstvo in Nacionalni muzej Irana

Nakš-e Rostam

Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم‎) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.

Poglej Partsko cesarstvo in Nakš-e Rostam

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Poglej Partsko cesarstvo in Neron

Nipur

Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.

Poglej Partsko cesarstvo in Nipur

Nisa, Turkmenistan

Nisa, tudi Partavnisa ali Mitridatkirt (turkmensko Gadymy Nusaý), starodavno mesto 12 km zahodno od Ašhabada v Turkmenistanu, prva prestolnica Partskega cesarstva, od leta 2007 mesto Unescove svetovne kulturne dediščine.

Poglej Partsko cesarstvo in Nisa, Turkmenistan

Orod I.

Orod I. Partski (perzijsko ارد يکم‎), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je kot naslednik Gotarza I. vladal približno od leta 90 do 80 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Orod I.

Orod II.

Orod II.

Poglej Partsko cesarstvo in Orod II.

Orod III.

Orod III.

Poglej Partsko cesarstvo in Orod III.

Osroena

|native_name.

Poglej Partsko cesarstvo in Osroena

Pakor I.

Pakor I. Partski, sin partskega kralja Oroda II. in Laodike Komagenske, po nekaterih virih tudi očetov sovladar.

Poglej Partsko cesarstvo in Pakor I.

Pakor I. Perzijski

Pakor I., lahko tudi Pakoros I., je bil kralj Perzije (Farza), ki je vladal v prvi polovici 1.

Poglej Partsko cesarstvo in Pakor I. Perzijski

Pakor II.

Pakor II.

Poglej Partsko cesarstvo in Pakor II.

Parni

Parni (antično grško Πάρνοι, Parnoi) ali Aparni (antično grško Ἄπαρνοι, Aparnoi), vzhodnoiransko ljudstvoLecoq 1987, str.

Poglej Partsko cesarstvo in Parni

Partamaspat

Partamaspat, rimski vazalni kralj Partskega cesarstva in kasneje Osroene, * ni znano, † ni znano.

Poglej Partsko cesarstvo in Partamaspat

Partščina

Partščina, znana tudi kot arsakidska pahlavščina in pahlavanik, je izumrli antični severozahodnoiranski jezik, ki so ga govorili v Partiji, severovzhodni pokrajini antičnega Partskega cesarstva.

Poglej Partsko cesarstvo in Partščina

Parti

Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.

Poglej Partsko cesarstvo in Parti

Pax Hispanica

Pax hispanica (iz latinščine ga prevajamo kot "španski mir") je zgodovinski izraz, ki ga je predlagal hispanist John Elliott.

Poglej Partsko cesarstvo in Pax Hispanica

Pertinaks

Pertinaks (latinsko), rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 193, * 1. avgust 126, Alba Pompeia, Italija, † 28. marec 193, Rim, Italija.

Poglej Partsko cesarstvo in Pertinaks

Perzijsko cesarstvo

Perzijsko cesarstvo se lahko nanaša na.

Poglej Partsko cesarstvo in Perzijsko cesarstvo

Pescenij Niger

Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.

Poglej Partsko cesarstvo in Pescenij Niger

Prelaz Jumen

Prelaz Jumen (Qash Qowuq), Žadasta vrata ali Prelaz Žadastih vrat je ime prelaza na trasi Velikega kitajskega zidu zahodno od Dunhuanga v današnji kitajski provinci Gansu.

Poglej Partsko cesarstvo in Prelaz Jumen

Rimska Armenija

Armenija je bila od konca 1.

Poglej Partsko cesarstvo in Rimska Armenija

Rimska Dakija

Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.

Poglej Partsko cesarstvo in Rimska Dakija

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Partsko cesarstvo in Rimsko cesarstvo

Rimsko kiparstvo

Proučevanje rimskega kiparstva je zapleteno v odnosu do grškega kiparstva.

Poglej Partsko cesarstvo in Rimsko kiparstvo

Rimsko steklo

Rimski predmeti iz stekla so bili najdeni v rimskem imperiju v domačem, industrijskem in grobnem okolju.

Poglej Partsko cesarstvo in Rimsko steklo

Sanatruk

Sanatruk ali Sinatruk Partski (perzijsko سیناتروک‎), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 77 do 70 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Sanatruk

Sanatruk II.

Sanatruk II.

Poglej Partsko cesarstvo in Sanatruk II.

Sasan

Sasan (srednjeperzijsko 𐭮𐭠𐭮𐭠𐭭 Sāsān, perzijsko ساسان), ki se šteje za eponimnega prednika Sasanidov/Sasanidske dinastije (vladala 224-651), je bil "velik vojščak in lovec" in visoki zoroastrski svečenik Parsa.

Poglej Partsko cesarstvo in Sasan

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Partsko cesarstvo in Sasanidsko cesarstvo

Selevkija

Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko), znana tudi kot Selevkija na Tigrisu, je bila v helenističnem in rimskem odbobju veliko mesto v Mezopotamiji na desni obali Tigrisa nasproti manjšega Ktezifona v sedanjem iraškem Babilskem governoratu.

Poglej Partsko cesarstvo in Selevkija

Sepahbod

Sodobna rekonstrukcija pozno sasanidskega vojaškega poveljnika Armenski aspahapet Vardan Mamikonijan (5. st.) Sepahbod, tudi Spāhbed, je antični iranski vojaški čin iz obdobja vladavine dinastije Sasanidov.

Poglej Partsko cesarstvo in Sepahbod

Septimij Sever

Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.

Poglej Partsko cesarstvo in Septimij Sever

Seznam perzijskih kraljev

Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in Seznam perzijskih kraljev

Seznam rimskih uzurpatorjev

Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.

Poglej Partsko cesarstvo in Seznam rimskih uzurpatorjev

Sipar

Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.

Poglej Partsko cesarstvo in Sipar

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Poglej Partsko cesarstvo in Sirija (rimska provinca)

Slani možje

Glava Slanega moža 1, razstavljena v Nacionalnem muzeju Irana v Teheranu Spodnji del noge Slanega moža 1 Slani možje so bili odkriti v rudnikih soli v Čehrabadu v severozahodnem Iranu.

Poglej Partsko cesarstvo in Slani možje

Slavolok Septimija Severa, Rim

Slavolok Septimija Severa (italijansko Arco di Settimio Severo) na severozahodnem koncu Rimskega foruma je slavolok iz belega marmorja, ki je bil posvečen leta 203, da bi spominjal na zmage nad Parti cesarja Septimija Severa in njegovih dveh sinov, Karakala in Geta, dva pohoda proti Partom v letih 194/195 in 197-199.

Poglej Partsko cesarstvo in Slavolok Septimija Severa, Rim

Suza, Perzija

Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ‎, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.

Poglej Partsko cesarstvo in Suza, Perzija

Taq-e Bostan

Relief Taq-e Bostan, na katerem so upodobljene ženske, ki igrajo na čang (perzijska harfa), in kralj na lovu Taq-e Bostan (perzijsko طاق بستان‎, poslovenjeno "obok vrta" ali "kamniti obok") je najdišče z nizom velikih skalnih reliefov iz perzijskega (iranskega) sasanidskega obdobja, izklesanih okoli 4.

Poglej Partsko cesarstvo in Taq-e Bostan

Tbilisi

Tbilisi je glavno mesto in največje mesto Gruzije.

Poglej Partsko cesarstvo in Tbilisi

Tell Brak

Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.

Poglej Partsko cesarstvo in Tell Brak

Terminologija Irana in Perzije

Karta moderne države Iran Terminologija "Irana" in "Perzije" pogosto predstavlja spor glede imenovanja v zahodnem svetu, odnosno problem glede razumevanja politične, zgodovinske, geografske in kulturne terminologije, ki jo označujeta ta naziva.

Poglej Partsko cesarstvo in Terminologija Irana in Perzije

Tigran Veliki

Tigran II., bolj znan kot Tigran Veliki (140 - 55 pr. n. št.) je bil kralj Armenije, pod katerim je država za kratek čas postala najmočnejša država vzhodno od Rima.

Poglej Partsko cesarstvo in Tigran Veliki

Tigranakert

Tigranakert (armensko: Արցախի Տիգրանակերտ, Arcakhi Tigranakert), znan tudi kot Tigranakert-Arcah, je porušeno armensko mesto iz helenističnega obdobja v današnjem okrožju Agdam v Azerbajdžanu.

Poglej Partsko cesarstvo in Tigranakert

Tiridat I.

Tiridat ali Teridat je perzijsko ime, s katerim je Arijan iz Nikomedije v svoji Partiki imenoval brata Arsaka I., ustanovitelja Partskega cesarstva.

Poglej Partsko cesarstvo in Tiridat I.

Tiridat II.

Tiridat II.

Poglej Partsko cesarstvo in Tiridat II.

Tiridat III.

Tiridat III.

Poglej Partsko cesarstvo in Tiridat III.

Trajan

Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.

Poglej Partsko cesarstvo in Trajan

Trajanovi dačanski vojni

Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).

Poglej Partsko cesarstvo in Trajanovi dačanski vojni

Transoksanija

Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.

Poglej Partsko cesarstvo in Transoksanija

Uruk

Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.

Poglej Partsko cesarstvo in Uruk

V. legija Macedonica

Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in V. legija Macedonica

Vadfradad II.

Vadfradad II. ali Avtofradat II. je bil frataraka (guverner, satrap) Perzije, ki je vladal v poznem 2.

Poglej Partsko cesarstvo in Vadfradad II.

Vadfradad III.

Vadfradad III. (ali Autofradat II.) je bil drugi kralj Perzije (Farza), ki je vladal v prvi polovici 1.

Poglej Partsko cesarstvo in Vadfradad III.

Vardan I.

Vardan I. Partski (perzijsko وردان يکم‎), kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 40 do 45 n. št.,J.

Poglej Partsko cesarstvo in Vardan I.

Vardan II.

Vardan II.

Poglej Partsko cesarstvo in Vardan II.

Veliki Iran

Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.

Poglej Partsko cesarstvo in Veliki Iran

VIII. legija Augusta

VIII.

Poglej Partsko cesarstvo in VIII. legija Augusta

Vojska v sasanidskem imperiju

Sasanidska vojska v iranskem imperiju dinastije '''Sasanidov''' (Srednje Perzijsko: Ērānshahr) je bila ustanovljena, ko je '''Ardašir I''' zavladal nad iransko državo in odstavil svoje partske predhodnike.

Poglej Partsko cesarstvo in Vojska v sasanidskem imperiju

Vologas I.

Vologas I. Partski (perzijsko ولاش يکم‎), včasih tudi Vologes, v zoroastrskih besedilih Valahš (perzijsko بلاش‎, Balāš), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 51 do 78 n. št, * ni znano, † okoli leta 78.

Poglej Partsko cesarstvo in Vologas I.

Vologas II.

Vologas II.

Poglej Partsko cesarstvo in Vologas II.

Vologas III.

Kovanec Vologasa III.; na reverzu je sedeč lokostrelec, okoli katerega je brezizrazen napis z grškim črkam podobnimi znaki Vologas III.

Poglej Partsko cesarstvo in Vologas III.

Vologas IV.

Vologas IV.

Poglej Partsko cesarstvo in Vologas IV.

Vologas V.

Vologas V. Partski, veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal od leta 191 do 208.

Poglej Partsko cesarstvo in Vologas V.

Vologas VI.

Kovanec Vologasa VI.; datum ΘΛΦ TLF je leto 539 po selevkidskem štetju, sa pravi leto 227-228 n. št. Vologas VI.

Poglej Partsko cesarstvo in Vologas VI.

Volubilis

Volubilis (arabsko: وليلي) je deloma izkopano rimsko mesto v severnem Maroku blizu Meknesa med Fesom in Rabatom.

Poglej Partsko cesarstvo in Volubilis

Vonon I.

Kovanec Vonona I. iz kovnice v Ekbatani; na obverzu je napis ΒΑΣΙΛΕΥΣ (kralj); na reverzu je Nike s palmo in napis ΒΑΣΙΛΕΥΣ ΟΝΩΝΗΣ ΝΕΙΚΗΣΑΣ ΑΡΤΑΒΑΝΟΝ (kralj Vonon, zmagovalec nad Artabanom) Vonon I.

Poglej Partsko cesarstvo in Vonon I.

Vonon II.

Vonon II.

Poglej Partsko cesarstvo in Vonon II.

X. legija Equestris

Deseta legija Equestris (latinsko Legio decima Equeastris, "konjeniška"), rimska legija, ki jo je ustanovil Julij Cezar leta 61 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in X. legija Equestris

X. legija Gemina

Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in X. legija Gemina

XIV. legija Gemina

XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9.

Poglej Partsko cesarstvo in XIV. legija Gemina

XV. legija Apollinaris

XV. legija Apollinaris (latinsko, Petnajsta Apolonova legija) je bila rimska legija, ki jo je leta 41/40 pr. n. št. ustanovil Oktavijan. Njen emblem je bil verjetno podoba Apolona ali ene od njegovih svetih živali. XV. legijo včasih zamenjujejo z dvema drugima legijama z enako številko.

Poglej Partsko cesarstvo in XV. legija Apollinaris

XXII. legija Primigenia

XXII.

Poglej Partsko cesarstvo in XXII. legija Primigenia

Zakavkazje

Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.

Poglej Partsko cesarstvo in Zakavkazje

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Partsko cesarstvo in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovinski muzej Armenije

Zgodovinski muzej Armenije je muzej v Erevanu v Armeniji z oddelki za arheologijo, numizmatiko, etnografijo, moderno zgodovino in restavriranje.

Poglej Partsko cesarstvo in Zgodovinski muzej Armenije

129

129 (CXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Partsko cesarstvo in 129

181

181 (CLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Partsko cesarstvo in 181

2 pr. n. št.

2 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in 2 pr. n. št.

20 pr. n. št.

20 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in 20 pr. n. št.

211 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. 190. pr. n. št.

Poglej Partsko cesarstvo in 211 pr. n. št.

228

228 (CCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Partsko cesarstvo in 228

38 pr. n. št.

38 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in 38 pr. n. št.

47

47 (XLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Partsko cesarstvo in 47

51

51 (LI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Partsko cesarstvo in 51

54 pr. n. št.

54 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in 54 pr. n. št.

57 pr. n. št.

57 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in 57 pr. n. št.

70 pr. n. št.

70 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in 70 pr. n. št.

78

78 (LXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Partsko cesarstvo in 78

87 pr. n. št.

87 pr.

Poglej Partsko cesarstvo in 87 pr. n. št.

, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Kasij Longin, Gornja Mezopotamija, Gotarz I., Gotarz II., Grški tempelj, Hamadan, Hamadanski kamniti lev, Harakena, Hatra, Hekatompil, Helenistično obdobje, Hirkan II., I. legija Adiutrix, I. legija Minervia, I. legija Parthica, II. legija Adiutrix, II. legija Armeniaca, II. legija Italica, II. legija Parthica, III. legija Cirenajka, III. legija Parthica, Imperij, Iran, Iranska arhitektura, Islamska arhitektura, IV. legija Flavia Felix, Ivan (mošeja), IX. legija Hispana, Jazdegerd III., Jazigi, Judeja (rimska provinca), Kapadokija (rimska provinca), Karakala, Kavkaška regija, Kiparstvo, Klavdij I., Klinopis, Knjiga Džova, Knjiga Kasnejšega Hana, Komagena, Kosroj I., Kosroj II., Kostoboki, Ktezifon, Kulturna krajina Uramanat/Hawraman, Kurdistan, Leto šestih cesarjev, Lucij Ver, Makrin, Mala Armenija, Mark Antonij, Mark Licinij Kras, Markomanske vojne, Mezopotamija, Mezopotamija (rimska provinca), Mitridat I. Partski, Mitridat II. Partski, Mitridat III. Partski, Mitridat IV. Partski, Muza Partska, Nacionalni muzej Irana, Nakš-e Rostam, Neron, Nipur, Nisa, Turkmenistan, Orod I., Orod II., Orod III., Osroena, Pakor I., Pakor I. Perzijski, Pakor II., Parni, Partamaspat, Partščina, Parti, Pax Hispanica, Pertinaks, Perzijsko cesarstvo, Pescenij Niger, Prelaz Jumen, Rimska Armenija, Rimska Dakija, Rimsko cesarstvo, Rimsko kiparstvo, Rimsko steklo, Sanatruk, Sanatruk II., Sasan, Sasanidsko cesarstvo, Selevkija, Sepahbod, Septimij Sever, Seznam perzijskih kraljev, Seznam rimskih uzurpatorjev, Sipar, Sirija (rimska provinca), Slani možje, Slavolok Septimija Severa, Rim, Suza, Perzija, Taq-e Bostan, Tbilisi, Tell Brak, Terminologija Irana in Perzije, Tigran Veliki, Tigranakert, Tiridat I., Tiridat II., Tiridat III., Trajan, Trajanovi dačanski vojni, Transoksanija, Uruk, V. legija Macedonica, Vadfradad II., Vadfradad III., Vardan I., Vardan II., Veliki Iran, VIII. legija Augusta, Vojska v sasanidskem imperiju, Vologas I., Vologas II., Vologas III., Vologas IV., Vologas V., Vologas VI., Volubilis, Vonon I., Vonon II., X. legija Equestris, X. legija Gemina, XIV. legija Gemina, XV. legija Apollinaris, XXII. legija Primigenia, Zakavkazje, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovinski muzej Armenije, 129, 181, 2 pr. n. št., 20 pr. n. št., 211 pr. n. št., 228, 38 pr. n. št., 47, 51, 54 pr. n. št., 57 pr. n. št., 70 pr. n. št., 78, 87 pr. n. št..