Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Partenogeneza

Index Partenogeneza

ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.

Kazalo

  1. 36 odnosi: Alleejev učinek, Apomiksa, Ščipalci, Žagarica, Živali, Žuželke, Cistotvorne ogorčice, Dvojnonoge, Dvoklopniki, Gliste, Gregor Mendel, Kaparji, Klopi, Kožekrilci, Komodoški varan, Kostanjeva šiškarica, Listne uši, Luskarji, Mravlje, Mut, Navadni mravljinčar, Neit, Nogoprelci, Ogorčice koreninske pegavosti, Ogorčice koreninskih šišk, Oploditev, Pahljačekrilci, Počasniki, Posnemalci, Prašne uši, Resarji, Strige, Tefnut, Trebuhodlačniki, Vodne bolhe, Zarodek.

Alleejev učinek

Vrsta ima največjo sposobnost obstanka pri srednji gostoti populacije; pri šibkem Alleejevem učinku ima vrsta pri nizki gostoti še vedno pozitivno rast, pri močnem učinku pa vrsti pod določeno mejo (X*) grozi izumrtje. Alleejev učinek opisuje pozitivno odvisnost sposobnosti obstanka vrste od gostote populacije.

Poglej Partenogeneza in Alleejev učinek

Apomiksa

Apomiksa ali apomiksis je proces nespolnega razmnoževanja, značilen za rastline, pri katerem embrio (kalček) nastane, ne da bi prišlo do oploditve.

Poglej Partenogeneza in Apomiksa

Ščipalci

Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Partenogeneza in Ščipalci

Žagarica

Žagarica (znanstveno ime Saga pedo) je kobilica iz družine cvrčalk, razširjena v evropskem delu Sredozemlja in v Aziji. Je travniška vrsta, brez kril, ki lahko doseže tudi do 12 cm v dolžino, s čimer je ena največjih evropskih žuželk. Med kobilicami je posebnost v več pogledih.

Poglej Partenogeneza in Žagarica

Živali

Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.

Poglej Partenogeneza in Živali

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Poglej Partenogeneza in Žuželke

Cistotvorne ogorčice

Predstavniki rodu ''Globodera'' imajo kroglaste ciste s kratkim odrastkom – glavo Cistotvorne ogorčice so skupina nematodov, ki zajedajo na rastlinah (»ogorčic«) in jih prepoznamo po lastnosti, da odrasla samica ob koncu razvoja jajčec pogine, njeno telo pa se spremeni v cisto – odporno strukturo, v kateri so potomci zaščiteni pred zunanjimi vplivi.

Poglej Partenogeneza in Cistotvorne ogorčice

Dvojnonoge

Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.

Poglej Partenogeneza in Dvojnonoge

Dvoklopniki

Dvoklopniki (znanstveno ime Ostracoda, iz grške besede óstrakon - »ploščica« oz. »lupina«) so velik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 5650 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Partenogeneza in Dvoklopniki

Gliste

Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.

Poglej Partenogeneza in Gliste

Gregor Mendel

Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).

Poglej Partenogeneza in Gregor Mendel

Kaparji

Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Partenogeneza in Kaparji

Klopi

Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).

Poglej Partenogeneza in Klopi

Kožekrilci

Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.

Poglej Partenogeneza in Kožekrilci

Komodoški varan

Komodoški varan (znanstveno ime Varanus komodoensis), znan tudi kot komodoški zmaj, je vrsta kuščarja, ki živi na otokih Komodo, Rinca, Flores, Gili Motang in Gili Dasami v osrednji Indoneziji.

Poglej Partenogeneza in Komodoški varan

Kostanjeva šiškarica

Kostanjeva šiškarica (znanstveno ime Dryocosmus kuriphilus) je s Kitajske izvirajoča osa šiškarica, ki domuje na svojem izključnem gostitelju, drevesih iz rodu kostanjev ter povzroča veliko gospodarsko škodo.

Poglej Partenogeneza in Kostanjeva šiškarica

Listne uši

Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.

Poglej Partenogeneza in Listne uši

Luskarji

Luskarji (znanstveno ime Squamata) je red plazilcev, ki imaji telo brez koščenega oklepa, pokrito z luskami.

Poglej Partenogeneza in Luskarji

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Partenogeneza in Mravlje

Mut

Mut, tudi Maut in Mout (slovensko mati), je bila egipčanska boginja z več vlogami, ki so se v več tisoč letih egipčanske zgodovine spreminjale.

Poglej Partenogeneza in Mut

Navadni mravljinčar (znanstveno ime Myrmecophilus acervorum) je vrsta kobilice iz družine mravljinčarjev, ki živi kot zajedavec v gnezdih različnih vrst mravelj.

Poglej Partenogeneza in Navadni mravljinčar

Neit

Neit (iz grškega kojne Νηΐθ, Neith, izposojeno iz demotske oblike staroegipčanskega nt, ki se je izvirno verjetno pisal nrt, "ona je strašna", koptsko ⲛⲏⲓⲧ), tudi Nit ali Net, je bila zgodnja egipčanska boginja.

Poglej Partenogeneza in Neit

Nogoprelci

Nogoprelci (znanstveno ime Embiidina, sinonim Embioptera, grško embio - živahen + pteron - krilo) so majhen in razmeroma slabo poznan red žuželk z okoli 300 opisanimi recentnimi vrstami, ki so razširjene po vsem svetu.

Poglej Partenogeneza in Nogoprelci

Ogorčice koreninske pegavosti

Ogorčice koreninske pegavosti (znanstveno ime Pratylenchus) so rod nematodov iz družine Pratylenchidae, znane kot zajedavci na podzemnih delih rastlin (v kmetijstvu »ogorčice«).

Poglej Partenogeneza in Ogorčice koreninske pegavosti

Ogorčice koreninskih šišk

Ogorčice koreninskih šišk (znanstveno ime Meloidogyne) so rod nematodov iz družine Heteroderidae, znane kot zajedavci v koreninskem sistemu višjih rastlin, ki so zaradi prehranjevanja na številnih vrstah kulturnih rastlin pomembni kmetijski škodljivci.

Poglej Partenogeneza in Ogorčice koreninskih šišk

Oploditev

Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.

Poglej Partenogeneza in Oploditev

Pahljačekrilci

Pahljačekrilci (znanstveno ime Strepsiptera, grško - streptos - zvit + pteron - krilo) so nenavaden red žuželk z okoli 610 opisanimi vrstami, ki zajedajo na drugih žuželkah.

Poglej Partenogeneza in Pahljačekrilci

Počasniki

Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.

Poglej Partenogeneza in Počasniki

Posnemalci

Posnemalci (znanstveno ime Phasmatodea, iz grške predpone phasma-: prikazen) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, kamor sodijo paličnjaki in živi listi.

Poglej Partenogeneza in Posnemalci

Prašne uši

Prašne uši (znanstveno ime Psocoptera, grško psokos - zdrgnjen, prežvečen + pteron - krilo) so razmeroma majhen red žuželk z nekaj več kot 5500 opisanimi vrstami, velik del katerih so odkrili v zadnjih letih.

Poglej Partenogeneza in Prašne uši

Resarji

Résarji, tudi resokrílci ali trípsi (znanstveno ime Thysanoptera, grško - thysano - resica + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu.

Poglej Partenogeneza in Resarji

Strige

Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.

Poglej Partenogeneza in Strige

Tefnut

Tefnut je bila staroegipčanska boginja vlage, vlažnega zraka, rose in dežja.

Poglej Partenogeneza in Tefnut

Trebuhodlačniki

Trebuhodlačniki (znanstveno ime Gastrotricha, grško: gaster »trebuh«, thrix »dlaka«) so deblo mikroskopskih živali, ki jih najdemo v sladki vodi in tudi morskem okolju.

Poglej Partenogeneza in Trebuhodlačniki

Vodne bolhe

Vodne bolhe (znanstveno ime Cladocera) so red rakov, ki ga uvrščamo v primitiven razred Branchiopoda, sestavlja pa ga blizu 1000 danes živečih opisanih vrst, kar je približno polovica vseh znanih vrst Branchiopodov.

Poglej Partenogeneza in Vodne bolhe

Zarodek

Človeški zarodek pri 6 tednih Zarodek ali embrij (grško έμβρυο) je človeški organizem v zgodnji fazi razvoja in sicer do vključno osmega tedna razvoja v maternici.

Poglej Partenogeneza in Zarodek

Prav tako znan kot Deviškorodnost, Jalorodnost.