Kazalo
36 odnosi: Alleejev učinek, Apomiksa, Ščipalci, Žagarica, Živali, Žuželke, Cistotvorne ogorčice, Dvojnonoge, Dvoklopniki, Gliste, Gregor Mendel, Kaparji, Klopi, Kožekrilci, Komodoški varan, Kostanjeva šiškarica, Listne uši, Luskarji, Mravlje, Mut, Navadni mravljinčar, Neit, Nogoprelci, Ogorčice koreninske pegavosti, Ogorčice koreninskih šišk, Oploditev, Pahljačekrilci, Počasniki, Posnemalci, Prašne uši, Resarji, Strige, Tefnut, Trebuhodlačniki, Vodne bolhe, Zarodek.
Alleejev učinek
Vrsta ima največjo sposobnost obstanka pri srednji gostoti populacije; pri šibkem Alleejevem učinku ima vrsta pri nizki gostoti še vedno pozitivno rast, pri močnem učinku pa vrsti pod določeno mejo (X*) grozi izumrtje. Alleejev učinek opisuje pozitivno odvisnost sposobnosti obstanka vrste od gostote populacije.
Poglej Partenogeneza in Alleejev učinek
Apomiksa
Apomiksa ali apomiksis je proces nespolnega razmnoževanja, značilen za rastline, pri katerem embrio (kalček) nastane, ne da bi prišlo do oploditve.
Poglej Partenogeneza in Apomiksa
Ščipalci
Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Partenogeneza in Ščipalci
Žagarica
Žagarica (znanstveno ime Saga pedo) je kobilica iz družine cvrčalk, razširjena v evropskem delu Sredozemlja in v Aziji. Je travniška vrsta, brez kril, ki lahko doseže tudi do 12 cm v dolžino, s čimer je ena največjih evropskih žuželk. Med kobilicami je posebnost v več pogledih.
Poglej Partenogeneza in Žagarica
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Partenogeneza in Živali
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Partenogeneza in Žuželke
Cistotvorne ogorčice
Predstavniki rodu ''Globodera'' imajo kroglaste ciste s kratkim odrastkom – glavo Cistotvorne ogorčice so skupina nematodov, ki zajedajo na rastlinah (»ogorčic«) in jih prepoznamo po lastnosti, da odrasla samica ob koncu razvoja jajčec pogine, njeno telo pa se spremeni v cisto – odporno strukturo, v kateri so potomci zaščiteni pred zunanjimi vplivi.
Poglej Partenogeneza in Cistotvorne ogorčice
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Partenogeneza in Dvojnonoge
Dvoklopniki
Dvoklopniki (znanstveno ime Ostracoda, iz grške besede óstrakon - »ploščica« oz. »lupina«) so velik razred rakov, v katerega uvrščamo približno 5650 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Partenogeneza in Dvoklopniki
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Partenogeneza in Gliste
Gregor Mendel
Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).
Poglej Partenogeneza in Gregor Mendel
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Partenogeneza in Kaparji
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Partenogeneza in Klopi
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Poglej Partenogeneza in Kožekrilci
Komodoški varan
Komodoški varan (znanstveno ime Varanus komodoensis), znan tudi kot komodoški zmaj, je vrsta kuščarja, ki živi na otokih Komodo, Rinca, Flores, Gili Motang in Gili Dasami v osrednji Indoneziji.
Poglej Partenogeneza in Komodoški varan
Kostanjeva šiškarica
Kostanjeva šiškarica (znanstveno ime Dryocosmus kuriphilus) je s Kitajske izvirajoča osa šiškarica, ki domuje na svojem izključnem gostitelju, drevesih iz rodu kostanjev ter povzroča veliko gospodarsko škodo.
Poglej Partenogeneza in Kostanjeva šiškarica
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Partenogeneza in Listne uši
Luskarji
Luskarji (znanstveno ime Squamata) je red plazilcev, ki imaji telo brez koščenega oklepa, pokrito z luskami.
Poglej Partenogeneza in Luskarji
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Partenogeneza in Mravlje
Mut
Mut, tudi Maut in Mout (slovensko mati), je bila egipčanska boginja z več vlogami, ki so se v več tisoč letih egipčanske zgodovine spreminjale.
Poglej Partenogeneza in Mut
Navadni mravljinčar
Navadni mravljinčar (znanstveno ime Myrmecophilus acervorum) je vrsta kobilice iz družine mravljinčarjev, ki živi kot zajedavec v gnezdih različnih vrst mravelj.
Poglej Partenogeneza in Navadni mravljinčar
Neit
Neit (iz grškega kojne Νηΐθ, Neith, izposojeno iz demotske oblike staroegipčanskega nt, ki se je izvirno verjetno pisal nrt, "ona je strašna", koptsko ⲛⲏⲓⲧ), tudi Nit ali Net, je bila zgodnja egipčanska boginja.
Poglej Partenogeneza in Neit
Nogoprelci
Nogoprelci (znanstveno ime Embiidina, sinonim Embioptera, grško embio - živahen + pteron - krilo) so majhen in razmeroma slabo poznan red žuželk z okoli 300 opisanimi recentnimi vrstami, ki so razširjene po vsem svetu.
Poglej Partenogeneza in Nogoprelci
Ogorčice koreninske pegavosti
Ogorčice koreninske pegavosti (znanstveno ime Pratylenchus) so rod nematodov iz družine Pratylenchidae, znane kot zajedavci na podzemnih delih rastlin (v kmetijstvu »ogorčice«).
Poglej Partenogeneza in Ogorčice koreninske pegavosti
Ogorčice koreninskih šišk
Ogorčice koreninskih šišk (znanstveno ime Meloidogyne) so rod nematodov iz družine Heteroderidae, znane kot zajedavci v koreninskem sistemu višjih rastlin, ki so zaradi prehranjevanja na številnih vrstah kulturnih rastlin pomembni kmetijski škodljivci.
Poglej Partenogeneza in Ogorčice koreninskih šišk
Oploditev
Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.
Poglej Partenogeneza in Oploditev
Pahljačekrilci
Pahljačekrilci (znanstveno ime Strepsiptera, grško - streptos - zvit + pteron - krilo) so nenavaden red žuželk z okoli 610 opisanimi vrstami, ki zajedajo na drugih žuželkah.
Poglej Partenogeneza in Pahljačekrilci
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Poglej Partenogeneza in Počasniki
Posnemalci
Posnemalci (znanstveno ime Phasmatodea, iz grške predpone phasma-: prikazen) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, kamor sodijo paličnjaki in živi listi.
Poglej Partenogeneza in Posnemalci
Prašne uši
Prašne uši (znanstveno ime Psocoptera, grško psokos - zdrgnjen, prežvečen + pteron - krilo) so razmeroma majhen red žuželk z nekaj več kot 5500 opisanimi vrstami, velik del katerih so odkrili v zadnjih letih.
Poglej Partenogeneza in Prašne uši
Resarji
Résarji, tudi resokrílci ali trípsi (znanstveno ime Thysanoptera, grško - thysano - resica + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu.
Poglej Partenogeneza in Resarji
Strige
Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.
Poglej Partenogeneza in Strige
Tefnut
Tefnut je bila staroegipčanska boginja vlage, vlažnega zraka, rose in dežja.
Poglej Partenogeneza in Tefnut
Trebuhodlačniki
Trebuhodlačniki (znanstveno ime Gastrotricha, grško: gaster »trebuh«, thrix »dlaka«) so deblo mikroskopskih živali, ki jih najdemo v sladki vodi in tudi morskem okolju.
Poglej Partenogeneza in Trebuhodlačniki
Vodne bolhe
Vodne bolhe (znanstveno ime Cladocera) so red rakov, ki ga uvrščamo v primitiven razred Branchiopoda, sestavlja pa ga blizu 1000 danes živečih opisanih vrst, kar je približno polovica vseh znanih vrst Branchiopodov.
Poglej Partenogeneza in Vodne bolhe
Zarodek
Človeški zarodek pri 6 tednih Zarodek ali embrij (grško έμβρυο) je človeški organizem v zgodnji fazi razvoja in sicer do vključno osmega tedna razvoja v maternici.
Poglej Partenogeneza in Zarodek
Prav tako znan kot Deviškorodnost, Jalorodnost.