Kazalo
32 odnosi: Anorganska kemija, Avstenit, Železov(II) klorid, Curiejeva temperatura, Diamagnetizem, Dušikov dioksid, Elektromagnet, Faza snovi, Fazni prehod, Feromagnetizem, Gadolinij, Gostota magnetnega polja, Hematit, Jakost magnetnega polja, Jeklo, Kalijev ferat, Kemija, Kisik, Koordinacijska geometrija, Magnetizem, Magnetna permeabilnost, Magnetno polje v snoveh, Morinov prehod, Néelova temperatura, Neodim, Pierre Curie, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Superoksid, Termodinamika, Tulij, Verdetova konstanta.
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks.
Poglej Paramagnetizem in Anorganska kemija
Avstenit
Avstenít je trdna raztopina na osnovi gama-železa (Fe&gamma).
Poglej Paramagnetizem in Avstenit
Železov(II) klorid
Železov(II) klorid ali fero klorid je kemijska spojina s formulo FeCl2.
Poglej Paramagnetizem in Železov(II) klorid
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Poglej Paramagnetizem in Curiejeva temperatura
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Poglej Paramagnetizem in Diamagnetizem
Dušikov dioksid
Dušikov dioksid ali dušikov(IV) oksid je kemična spojina s formula NO2 in eden od več dušikovih oksidov.
Poglej Paramagnetizem in Dušikov dioksid
Elektromagnet
Elektromagnet je vrsta magneta, pri katerem magnetno polje ustvarja pretok električnega toka.
Poglej Paramagnetizem in Elektromagnet
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Paramagnetizem in Faza snovi
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Paramagnetizem in Fazni prehod
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Paramagnetizem in Feromagnetizem
Gadolinij
Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.
Poglej Paramagnetizem in Gadolinij
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Poglej Paramagnetizem in Gostota magnetnega polja
Hematit
Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3).
Poglej Paramagnetizem in Hematit
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Poglej Paramagnetizem in Jakost magnetnega polja
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Paramagnetizem in Jeklo
Kalijev ferat
Kalijev ferat je kemijska spojina s formulo K2FeO4.
Poglej Paramagnetizem in Kalijev ferat
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Paramagnetizem in Kemija
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Paramagnetizem in Kisik
Koordinacijska geometrija
Izraz koordinacijska geometrija se uporablja na številnih sorodnih področjih kemije in kemije/fizike trdne snovi.
Poglej Paramagnetizem in Koordinacijska geometrija
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Paramagnetizem in Magnetizem
Magnetna permeabilnost
Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.
Poglej Paramagnetizem in Magnetna permeabilnost
Magnetno polje v snoveh
Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).
Poglej Paramagnetizem in Magnetno polje v snoveh
Morinov prehod
Antiferomagnetna ureditev Morinov prehod je magnetni fazni prehod v α-Fe2O3 hematitu, v katerem se pri temperaturi pod Morinovo prehodno temperaturo TM antiferomagnetna ureditev preuredi iz pravokotne na os c v vzporedno z osjo c. TM za Fe3+ v α-Fe2O3 je 260 K.
Poglej Paramagnetizem in Morinov prehod
Néelova temperatura
Néelova temperatura ali temperatura magnetne preureditve (TN) je temperatura, nad katero antiferomagnetne snovi postanejo paramagnetne, se pravi, da postane njihova notranja energija dovolj velika, da poruši makroskopsko magnetno ureditev snovi.
Poglej Paramagnetizem in Néelova temperatura
Neodim
Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.
Poglej Paramagnetizem in Neodim
Pierre Curie
Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.
Poglej Paramagnetizem in Pierre Curie
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Paramagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Paramagnetizem in Seznam kemijskih vsebin
Superoksid
Lewisova elektronska konfiguracija superoksidnega anionskega radikala. Šest elektronov zunanje lupine vsakega izmed kisikovih atomov je prikazano s črnimi pikami; en elektronski par si atoma delita (sredina); nesparjen elektron je prikazan zgoraj levo, dodatni elektron, ki daje negativni naboj, pa z rdečo Superoksid je spojina, ki vsebuje superoksidni anion s kemijsko formulo O−2.
Poglej Paramagnetizem in Superoksid
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Paramagnetizem in Termodinamika
Tulij
Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.
Poglej Paramagnetizem in Tulij
Verdetova konstanta
Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.
Poglej Paramagnetizem in Verdetova konstanta
Prav tako znan kot Paramagnetik, Paramagnetiki, Paramagnetnost.