Kazalo
52 odnosi: Absurdizem, Alexandre Koyré, Alica v računalniku, Andrej Kurkov, Aristotel/Peskovnik, Ars amandi, Šahovska študija, Španska književnost, Delčnovalovna dualnost, Edward Witten, Epimenid, Etuda št. 13 (Ligeti), Georg Ferdinand Cantor, Gorgija, Informacijski paradoks črnih lukenj, Jean Buridan, John Donne, Kavelj 22 (logika), Kip Stephen Thorne, Koan, Kurt Gödel, Lev Izakovič Šestov, Logika, Loschmidtov paradoks, Maria Pawlikowska-Jasnorzewska, Najkrajša dokazna partija, Nikolaj Kuzanski, O Božjem mestu, Olbersov paradoks, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Potovanje v času, Protislovje, Saul Kripke, Søren Kierkegaard, Schrödingerjeva mačka, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam paradoksov, Simpsonov paradoks, Smaleov paradoks, Sofistika, Torricellijeva trobenta, Tretja pot (fašizem), Univerzalni temeljni dohodek, Utopični socializem, Uvod v kvantno mehaniko, Varljivost podob, Wignerjev prijatelj, Zen budizem, ... Razširi indeks (2 več) »
Absurdizem
Sizif je s Camusovo predelavo antičnega mita v zadnjem poglavju ''Mita o Sizifu'' postal simbol absurdizma. Sizifa si moramo po absurdizmu zamišljati srečnega, če želimo biti srečni sami, saj deluje kot prispodoba našega življenja. Absurdizem ali filozofija absurda je filozofska smer, ki predpostavlja, da je človeku njegovo okolje nerazumljivo in njegovo življenje posledično nesmiselno.
Poglej Paradoks in Absurdizem
Alexandre Koyré
Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.
Poglej Paradoks in Alexandre Koyré
Alica v računalniku
Alica v računalniku je mladinska pesniška zbirka Milana Dekleve, ki je izšla leta 2000 pri Cankarjevi založbi v zbirki Najst.
Poglej Paradoks in Alica v računalniku
Andrej Kurkov
Andrej Jurjevič Kurkov, ukrajinski pisatelj, * 1961, Leningrad, Sovjetska zveza (danes Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Paradoks in Andrej Kurkov
Aristotel/Peskovnik
Zelo znani so tudi Aristotelovi 4.
Poglej Paradoks in Aristotel/Peskovnik
Ars amandi
Ars amandi je pesniška zbirka Matjaža Kocbeka.
Poglej Paradoks in Ars amandi
Šahovska študija
Šahovska študija ali samo študija je šahovska naloga, ki sicer spada v problemski šah, vendar za razliko od problemov tukaj ni predpisano število potez.
Poglej Paradoks in Šahovska študija
Španska književnost
Španska književnost se je razvila v Španiji ali so jo pisali pesniki in pisatelji v španskih dialektih- riojano, aragonés, leonés.
Poglej Paradoks in Španska književnost
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Paradoks in Delčnovalovna dualnost
Edward Witten
Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Paradoks in Edward Witten
Epimenid
Epimenid (Epimenídes), starogrški polmitološki duhovnik, prerok in filozof pesnik, * 6. stoletje pr. n. št., Fajstos, Kreta.
Poglej Paradoks in Epimenid
Etuda št. 13 (Ligeti)
Etuda za klavir št.
Poglej Paradoks in Etuda št. 13 (Ligeti)
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Paradoks in Georg Ferdinand Cantor
Gorgija
Gorgija, Gorgias, Gorgia, starogrški sofist, pre-sokratski filozof in retorik, * 485/480 pr. n. št., Leontini, Sicilija, † 375 pr. n. št., Grčija, Veliko ljudi ga ima za ustanovitelja sofistike, ki daje poudarek na uporabo retorike oziroma govorništva v političnem in mestnem življenju.
Poglej Paradoks in Gorgija
Informacijski paradoks črnih lukenj
daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.
Poglej Paradoks in Informacijski paradoks črnih lukenj
Jean Buridan
Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.
Poglej Paradoks in Jean Buridan
John Donne
John Donne (IPA), angleški pesnik in duhovnik, * 1572, London, Anglija, † 31. marec 1631.
Poglej Paradoks in John Donne
Kavelj 22 (logika)
Diagram poteka, ki prikazuje izvorni Kavelj 22 Josepha Hellerja Kavelj 22 je paradoksalna situacija, iz katere se posameznik ne more rešiti zaradi nasprotujočih si pravil ali omejitev.
Poglej Paradoks in Kavelj 22 (logika)
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Poglej Paradoks in Kip Stephen Thorne
Koan
Koan, izrek zen budizma, je paradoksalno besedilo in besedilo velike jezikovne zgoščenosti.
Poglej Paradoks in Koan
Kurt Gödel
Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Paradoks in Kurt Gödel
Lev Izakovič Šestov
Lev Izakovič Šestov, rojen kot Jehuda Lejb Švarcman (Иегуда Лейб Шварцман), ruski eksistencialni filozof, * 12. februar 1866, Kijev, † 19. november 1938, Pariz.
Poglej Paradoks in Lev Izakovič Šestov
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Paradoks in Logika
Loschmidtov paradoks
Loschmidtov paradoks (znan tudi kot paradoks reverzibilnosti / ireverzibilnosti ali Umkehreinwand) je pomislek glede nezmožnosti sklepanja ireverzibilnega procesa iz časovno simetrične dinamike.
Poglej Paradoks in Loschmidtov paradoks
Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
Maria Teresa Pawlikowska-Jasnorzewska (rojena Kossak), poljska pesnica in dramatičarka, zaradi svoje lirske poezije nosi vzdevek »poljska Sapfo«.
Poglej Paradoks in Maria Pawlikowska-Jasnorzewska
Najkrajša dokazna partija
Najkrajša dokazna partija (Angleški izraz: Shortest proof game; kratica SPG) je tip šahovskega problema, pri katerem mora reševalec najti potek partije od začetne pozicije do položaja na diagramu v natančnem številu potez.
Poglej Paradoks in Najkrajša dokazna partija
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11.
Poglej Paradoks in Nikolaj Kuzanski
O Božjem mestu
O Božjem mestu (De civitate Dei), delo sv. Avguština Hiponskega, s katerim se je ukvarjal okoli 13 let, je obsežno besedilo, ki bi ga lahko razdelili na dva poglavitna dela: prvi se nanaša na odgovore poganom, ki so kristjane krivili za oplenjenje Rima leta 410, drugi pa preučuje naravo družbe in sledi zgodovini dveh velikih skupnosti – zemeljske oz.
Poglej Paradoks in O Božjem mestu
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19.
Poglej Paradoks in Olbersov paradoks
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Poglej Paradoks in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Paradoks in Potovanje v času
Protislovje
Aristotelove logike. Protislóvje (s tujko kontradíkcija in tudi antinomíja, starinsko protiréčje) je v klasični logiki pojav ali stanje sestavljeno iz logične nezdružljivosti med dvema ali več trditvami (propozicijami).
Poglej Paradoks in Protislovje
Saul Kripke
Saul Aaron Kripke (/sɔːl ˈkrɪpki/), ameriški filozof in logik, * 13. november 1940, Bay Shore, New York, ZDA, † 15. september 2022.
Poglej Paradoks in Saul Kripke
Søren Kierkegaard
Søren Aabye Kierkegaard, danski filozof in teolog, * 5. maj 1813, København, † 11. november 1855, København.
Poglej Paradoks in Søren Kierkegaard
Schrödingerjeva mačka
Schrödingerjeva mačka čaka na usodo Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki.
Poglej Paradoks in Schrödingerjeva mačka
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Paradoks in Seznam filozofskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Paradoks in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Paradoks in Seznam matematičnih vsebin
Seznam paradoksov
Seznam paradoksov.
Poglej Paradoks in Seznam paradoksov
Simpsonov paradoks
Símpsonov paradóks je znan statistični paradoks.
Poglej Paradoks in Simpsonov paradoks
Smaleov paradoks
sfer navzven kaže, da so takšna zavihanja možna, kar je razvidno prek Morinove ploskve Smaleov paradoks je v diferencialni topologiji matematični paradoks, ki navaja, da je moč sfero v trirazsežnem prostoru zavihati (obrniti) navzven v razredu potopitev pri čemer lahko ta ploskev seka samo sebe, vendar pri tem v nobeni točki ploskve ne smejo nastajati pregibi.
Poglej Paradoks in Smaleov paradoks
Sofistika
Sofistika (gr. sophistes, modrec; tisti, ki se ukvarja z modrostjo) pomeni danes namerno rabo prikritih zmot in paradoksov' v argumentaciji.
Poglej Paradoks in Sofistika
Torricellijeva trobenta
Torricellijeva trobenta Torricellijeva trobenta (tudi Gabrielov rog) je geometrijsko telo, ki ga je odkril Evangelista Torricelli.
Poglej Paradoks in Torricellijeva trobenta
Tretja pot (fašizem)
Tretja pot je besedna zveza, ki se je v času hladne vojne uporabljala za ideologijo neuvrščenosti, danes pa v glavnem pomeni kombinacijo svetovne globalizacije z državnimi posegi v gospodarstvo.
Poglej Paradoks in Tretja pot (fašizem)
Univerzalni temeljni dohodek
Dohodek, ki ga država oziroma politična skupnost izplačuje individualno, trajno, v poenoteni višini in rednih časovnih presledkih vsem svojim prebivalcem oziroma članom skupnosti, in sicer ne da bi pri tem zahtevala sedanjo ali preteklo ekonomsko aktivnost oziroma katero izmed drugih oblik družbeno koristnih aktivnosti in pripravljenost sprejeti ponujeno delo in ne da bi preverjala premoženjsko stanje ali dohodke posameznika. Ideja, da se vsakega člana BOD poveže, na celotni prihodek te združbe in to brez preverjanja premoženjskega stanja, je globalni pojav,, v katerem se ime ideje od države do države in v različnih obdobjih razlikuje.
Poglej Paradoks in Univerzalni temeljni dohodek
Utopični socializem
Utopični socializem je skupna oznaka za idealistični družbeni nazor filozofov, družbenih kritikov in reformatorjev, ki jim je skupno predpostavljanje imaginarne družbene stvarnosti (utopije) kot idealne rešitve na družbene in ekonomske probleme, ki so bili posledica modernizacijskih procesov v družbi in odpravljanja zastarelih družbenih struktur.
Poglej Paradoks in Utopični socializem
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Paradoks in Uvod v kvantno mehaniko
Varljivost podob
Varljivost podob oziroma Izdajstvo podob je slika belgijskega surrealističnega slikarja Renéja Magritta iz leta 1928 do 1929.
Poglej Paradoks in Varljivost podob
Wignerjev prijatelj
Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).
Poglej Paradoks in Wignerjev prijatelj
Zen budizem
budizma zen. Zen je šola mahajana budizma, v kitajskem jeziku znana kot čán.
Poglej Paradoks in Zen budizem
Zenon
Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.
Poglej Paradoks in Zenon
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Paradoks in 1 − 2 + 3 − 4 + ···