Kazalo
134 odnosi: Abasidski kalifat, Abbottov papirus, Abusir, Afriška velika jezera, Ai-Khanoum, Akvarel, Al-Mahdi, Aleksandrijska knjižnica, Amazonke, Amenhotep III., Amon, Amulet, Amunet, Apisov papirus, Arabska abeceda, Arhitektura Madagaskarja, Arhivarstvo na Slovenskem, Asurbanipalova knjižnica, Šabakov kamen, Škorpijon II., Baka, Bakiga, Biblos, Bitka pri Kadešu, Cista (posoda), Demotska pisava, Dolina Hula, Dragocena vezava, Dura-Europos, Dvanajsta egipčanska dinastija, Egipčanščina, Egipčanska arhitektura, Egipčanska knjiga mrtvih, Egipčanski muzej, Torino, Egipčanski tempelj, El-Lahun, Evangelij po Tomažu, Feničanska abeceda, Filodem iz Gadare, Gebelein, Glavobol, Gozd božjih ceder, Hator, Havara, Hieratika, Hieroglif, Hipostil, Iluminiran rokopis, Indska civilizacija, Jonski slog, ... Razširi indeks (84 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Papirus in Abasidski kalifat
Abbottov papirus
Abbottov papirus je pomemben politični dokument, povezan z ropi grobnic med vladanjem Dvajsete egipčanske dinastije v obdobju Novega kraljestva.
Poglej Papirus in Abbottov papirus
Abusir
Abusir (arabsko ابو صير, egipčansko pr wsjr, koptsko ⲃⲟⲩⲥⲓⲣⲓ, busiri, Ozirisova hiša (ali tempelj)) je ime, ki so ga egiptologi dali arheološkemu najdišču, obširni nekropoli iz obdobja Starega kraljestva v bližini sodobnega Kaira.
Poglej Papirus in Abusir
Afriška velika jezera
Zemljevid sistema jezer v Velikem tektonskem jarku Afriška velika jezera (svahili Maziwa Makuu, jezik kinyarwanda Ibiyaga bigari) je niz jezer, ki ležijo v Velikem tektonskem jarku in njegovi okolici, v t. i. regiji velikih jezer.
Poglej Papirus in Afriška velika jezera
Ai-Khanoum
Ai-Khanoum ali Aï Khānum tudi Ay Khanum, (gospa Luna v uzbeščini), verjetno zgodovinska Aleksandrija na Oxusu, ki je bila morda pozneje imenovana اروکرتیه ali Eucratidia) je bilo eno od glavnih mest grško-baktrijskega kraljestva. Prvi znanstveniki so trdili, da je bil Ai Khanoum ustanovljen v poznem 4.
Poglej Papirus in Ai-Khanoum
Akvarel
Akvarel je slikarska tehnika s kitajskim tušem in prozornimi, v vodi topljivimi barvili.
Poglej Papirus in Akvarel
Al-Mahdi
Abu Abd Alah Mohamed ibn Abd Alah al-Mansur (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله المنصور), bolj znan po svojem vladarskem imenu al-Mahdi (arabsko المهدي, "On, ki ga vodi bog"), je bil od leta 775 so svoje smrti tretji kalif Abasidskega kalifata, * 744 ali 745, Humeima, Bilad al-Šam, † 785, Izeh, Huzistan, Iran.
Poglej Papirus in Al-Mahdi
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Papirus in Aleksandrijska knjižnica
Amazonke
''Amazonki'' Amazonke so bile v grški mitologiji ljudstvo žensk bojevnic.
Poglej Papirus in Amazonke
Amenhotep III.
Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Papirus in Amenhotep III.
Amon
Amon (tudi Amun, Amen in redko Imenand), kar pomeni nevidni, je bilo v staroegipčanski mitologiji ime božanstva, ki se je iz boga zraka razvilo v eno najpomembnejših božanstev − stvarnika duše (ba).
Poglej Papirus in Amon
Amulet
Amulet je lahko vsak predmet, za katerega ljudje verjamejo, da ima moč zaščititi lastnika pred nevarnostjo ali škodo.
Poglej Papirus in Amulet
Amunet
Amunet, Amonet ali Amaunet je bila prvobitna staroegipčanska boginja.
Poglej Papirus in Amunet
Apisov papirus
Mumificirana Apisova glava Apis je bil do smrti zemeljska podoba boga Ptaha,G. Pinch. ''Egyptian Mythology: A Guide to the Gods, Goddesses, and Traditions of Ancient Egypt''. Oxford University Press, 2004 (ponatis), 257 strani, ISBN 0195170245, Mythology. Pridobljeno 4. novembra 2015.
Poglej Papirus in Apisov papirus
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Papirus in Arabska abeceda
Arhitektura Madagaskarja
Arhitektura Madagaskarja je edinstvena v Afriki in je zelo podobna gradbenim normam in metodam južnega Bornea, od koder naj bi se priselili najzgodnejši prebivalci Madagaskarja.
Poglej Papirus in Arhitektura Madagaskarja
Arhivarstvo na Slovenskem
Arhivarstvo na Slovenskem se ukvarja z razvojem arhivov kot ustanov in arhivske zakonodaje na področju Slovenije ter obravnava problematiko od zametkov prvih arhivov 1811 do Zakona o arhivskem gradivu in arhivih 1997.
Poglej Papirus in Arhivarstvo na Slovenskem
Asurbanipalova knjižnica
Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.
Poglej Papirus in Asurbanipalova knjižnica
Šabakov kamen
Šabakov kamen (0,66 x 1,37 m), Britanski muzej, London Šabakov kamen je kamnita plošča z vklesanim staroegipčanskim verskim besedilom, napisanim v obdobju Petindvajsete egipčanske dinastije.
Poglej Papirus in Šabakov kamen
Škorpijon II.
Škorpijon II., staroegipčansko morda Selk ali Veha, znan tudi kot kralj Škorpijon, je bil drugi od dveh kraljev iz preddinastičnega obdobja Gornjega Egipta s tem imenom.
Poglej Papirus in Škorpijon II.
Baka
Baka (helenizirano Biheris) je bil faraon iz Četrte egipčanske dinastije (Staro kraljestvo), ki je vladal okoli leta 2570 pr.
Poglej Papirus in Baka
Bakiga
Pleme Bakiga je etnična skupina jugozahodne Ugande, večinoma živeče na območju okrožja Kabale.
Poglej Papirus in Bakiga
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Papirus in Biblos
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Poglej Papirus in Bitka pri Kadešu
Cista (posoda)
Cista je škatla, posoda ali košara, ki so jo uporabljali stari Egipčani, Grki, Etruščani in Rimljani za različne praktične in mistične namene.
Poglej Papirus in Cista (posoda)
Demotska pisava
Demotska pisava (iz starogrškega: dēmotikós – ljudski) je bila staroegipčanska pisava.
Poglej Papirus in Demotska pisava
Dolina Hula
Dolina Hula (hebrejsko עמק החולה, translit. Emek Ha-Ḥula; tudi transliterirano kot dolina Huleh) je kmetijska regija na severu Izraela z obilico sladke vode, ki je bila v preteklosti jezero Hula.
Poglej Papirus in Dolina Hula
Dragocena vezava
Dragocena vezava ali vezava z nakitom knjig je razkošna knjižna platnica, ki uporablja kovinske izdelke iz zlata ali srebra, draguljev ali slonovine, poleg običajnega materiala za vezavo knjig, kot so usnje, žamet ali druge tkanine.
Poglej Papirus in Dragocena vezava
Dura-Europos
Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.
Poglej Papirus in Dura-Europos
Dvanajsta egipčanska dinastija
Dvanajsta egipčanska dinastija se pogosto združuje z Enajsto, Trinajsto in Štirinajsto dinastijo v Staro egipčansko kraljestvo.
Poglej Papirus in Dvanajsta egipčanska dinastija
Egipčanščina
Egipčanski jezik je najstarejši znani jezik Starega Egipta in veja afroazijske družine jezikov.
Poglej Papirus in Egipčanščina
Egipčanska arhitektura
Horusov tempelj v Еdfuju Egipčanska arhitektura je glavni element egipčanske civilizacije, ki je ena od najpomembnejših civilizacij starega veka, glede na obdobje v katerem je obstajala, dosežke in trajanje 3000 let.
Poglej Papirus in Egipčanska arhitektura
Egipčanska knjiga mrtvih
Setija I., 1313-1301 pr. n. št.) Egipčanska knjiga mrtvih (Pert em hru - Prebujanje v svetlobo, Vstajanje v dan, Vstopanje v resnično življenje) je ena izmed najstrejših zbirk z verskimi in čarnimi besedili na svetu, ki je najverjetneje nastala v 3.
Poglej Papirus in Egipčanska knjiga mrtvih
Egipčanski muzej, Torino
Egipčanski muzej (italijansko Museo Egizio) je arheološki muzej v Torinu v Italiji, specializiran za egipčansko arheologijo in antropologijo.
Poglej Papirus in Egipčanski muzej, Torino
Egipčanski tempelj
Egipčanski templji so bili zgrajeni za uradno čaščenje bogov in komemoracijo faraonov v Starem Egiptu in na območjih pod egiptovskim nadzorom.
Poglej Papirus in Egipčanski tempelj
El-Lahun
El Lahun, tudi Illhun, Lahun ali Kahun, je starodavna egipčanska nekropola 16 km južno od Fajuma, Egipt.
Poglej Papirus in El-Lahun
Evangelij po Tomažu
P. Oxy. 655 Evangelij po Tomažu ima na izvirnih papirusih 22 strani govorov, ki jih pripisujejo Jezusu.
Poglej Papirus in Evangelij po Tomažu
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Papirus in Feničanska abeceda
Filodem iz Gadare
Filodem iz Gadare (grško: Φιλόδημος ὁ Γαδαρεύς, Philodēmos, »ljubezen ljudi«) * ok.
Poglej Papirus in Filodem iz Gadare
Gebelein
GebeleinBudge, Ernest Alfred Thompson Wallis (1920): By Nile and Tigris: a narrative of journeys in Egypt and Mesopotamia on behalf of the British Museum between the years 1886 and 1913, John Murray: London, OCLC 558957855.
Poglej Papirus in Gebelein
Glavobol
Glavobòl je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in spada med najpogostejše zdravstvene težave.
Poglej Papirus in Glavobol
Gozd božjih ceder
Božje cedre (translation), ki so v dolini Kadiša v mestu Bšari v Libanonu, so eden zadnjih ostankov obsežnih gozdov libanonske cedre, ki je uspevala po Libanonkem gorovju v antiki.
Poglej Papirus in Gozd božjih ceder
Hator
V egipčanski mitologiji je Hator boginja neba, ljubezni, lepote, veselja, materinstva, tujih dežel, rudarstva, glasbe in plodnosti.
Poglej Papirus in Hator
Havara
Havara je staroegipčansko arheološko najdišče južno od Fajuma, znanega tudi kot Krokodilopolis, Arsinoe in Medinet al-Faijum.
Poglej Papirus in Havara
Hieratika
Hieratika (starogrško, ieratiká, dobesedno duhovniška, svečeniška) je sistem kurzivne pisave in glavne pisave, ki se je uporabljal za pisanje staroegipčanskega jezika od njegovega nastanka v 3.
Poglej Papirus in Hieratika
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Papirus in Hieroglif
Hipostil
Velika hipostilna dvorana v templju v Karnaku, Egipt Hipostil je ime za dvorano stebrov v staroegipčanskem templju, perzijski arhitekturi in drugih do sodobne uporabe v arhitekturi.
Poglej Papirus in Hipostil
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Papirus in Iluminiran rokopis
Indska civilizacija
Ozemlje indske civilizacije z najpomembnejšimi arheološkimi najdišči Indska civilizacija, po prvem izkopanem mestu Harapa včasih tudi Harapska civilizacija, 2800–1800 pr.
Poglej Papirus in Indska civilizacija
Jonski slog
Jonski slog ali jonski red je eden od treh slogov klasične arhitekture.
Poglej Papirus in Jonski slog
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Papirus in Kapitel
Kasr Ibrim
Kasr Ibrim (arabsko قصر ابريم, Qasr Ibrim, meroitsko Pedeme, staronubijsko Silimi, koptsko ⲡⲣⲓⲙ, Prim, latinsko Primis) je arheološko najdišče v Spodnji Nubiji, Egipt.
Poglej Papirus in Kasr Ibrim
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Papirus in Klasična Grčija
Kleopatra I. Sirijka
Kleopatra I. Sirijka (grško, Kleopátra Sýra) je bila princesa Selevkidskega cesarstva, s poroko s Ptolemajem V. Epifanom kraljica ptolemajskega Egipta in od leta 180 pr.
Poglej Papirus in Kleopatra I. Sirijka
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Papirus in Knjiga
Knjiga nebeške krave
Boginja neba Nut, upodobljena kot krava, ki jo podpira osem bogov Hehov Knjiga nebeške krave je staroegipčansko besedilo, ki naj bi bilo napisano v amarnskem obdobju in opisuje nepopolno stanje sveta, delno kot posledico upora človeštva proti najvišjemu bogu sonca Raju.
Poglej Papirus in Knjiga nebeške krave
Kodeks
Prva stran, Codex Argenteus Kodeks (iz latinščine codex; slovensko blok lesa oz. knjiga; mn. codices) je ročnopisana knjiga, ki je nastala v času med pozno antiko do novega veka.
Poglej Papirus in Kodeks
Kumranski rokopisi
Kumranski rokopisi (tudi Mrtvomorski rokopisi) so verski rokopisi, odkriti med letoma 1947 in 1956 v enajstih kamnitih jamah v bližini ruševin khirbet Kumrana (Qumran) na Zahodnem bregu.
Poglej Papirus in Kumranski rokopisi
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.
Poglej Papirus in Ljudstva z morja
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Papirus in Louvre
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Papirus in Memfis, Egipt
Miniatura (umetnost)
Elisabeth von Brandenburg (1510–1558), Miniatura, Braunschweigisches Landesmuseum. Miniatura (iz italijanščine) ima dvojni pomen v slikarstvu.
Poglej Papirus in Miniatura (umetnost)
Miron
Torzo Metalca diska, Muzej svetega Rajmonda v Toulousu Miron iz Elevter (Mīron), okoli 480 pr.
Poglej Papirus in Miron
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Poglej Papirus in Mojzes
Mrtvo morje
Mrtvo morje (hebrejsko.
Poglej Papirus in Mrtvo morje
Narmerjeva paleta
Narmerjeva paleta ali Velika paleta iz Hierakonpolisa (Nehen) je pomembna egiptovska arheološka najdba iz približno 31.
Poglej Papirus in Narmerjeva paleta
Nebdžefare
Nebdžefare je bil faraon iz Štirinajste egipčanske dinastije, ki je vladal 12 do 24 mesecev v drugem vmesnem obdobju Egipta v 17.
Poglej Papirus in Nebdžefare
Nebkaure Heti
Nebkaure Heti je bil staroegipčanski faraon iz Devete ali Desete dinastije, ki je vladala v Prvem vmesnem obdobju.
Poglej Papirus in Nebkaure Heti
Neferefrejeva piramida
Neferefrejeva ali Raneferefova piramida je nodoknčana egipčanska piramida iz Pete dinastije na nekropoli v Abusirju, Egipt.
Poglej Papirus in Neferefrejeva piramida
Neferkahor
Neferkahor je bil faraon Osme egipčanske dinastije, ki je vladala v prvem vmesnem obdobju Egipta približno od 2173 pr.
Poglej Papirus in Neferkahor
Neferkare IV.
Neferkare IV. ali Neferkare Hendu je bil faraon iz Osme egipčanske dinastije, ki je vladala na začetku prvega vmesnega obdobja Egipta (2188-2055 pr. n. št.). Egiptologi Kim Ryholt, Jürgen von Beckerath in Darrell Baker domnevajo, da je bil šesti faraon Osme dinastije.
Poglej Papirus in Neferkare IV.
Neferkare Nebi
Neferkare Nebi ali Neferkare III. je bil faraon Osme dinastije v zgodnjem Prvem vmesnem obdobju Egipta (2181–2055 pr. n. št.). Po mnenju egiptologov Jürgena von Beckeratha in Darella Bakerja je bil četrti faraon Sedme dinastije, ker je kot tak omenjen na Abidoškem seznamu kraljev.
Poglej Papirus in Neferkare Nebi
Nefertari
Nefertari, znana tudi kot Nefertari Meritmut, je bila egipčanska kraljica in prva od velikih kraljevih žena (ali glavna žena) faraona Ramzesa II., * okoli 1300 pr. n. št., † okoli 1255 pr. n. št. Nefertari pomemi 'Lepa spremljevalka', Meritmut pa 'Ljubljenka boginje Mut'.
Poglej Papirus in Nefertari
Nitokris
Nitokris (grško Nítokris) naj bi bila zadnja vladarica (faraonka) iz Šeste egipčanske dinastije.
Poglej Papirus in Nitokris
Občilo
Občilo ali medij je vsako komunikacijsko sredstvo ali orodje, na primer knjiga, slika, fotografija, letak, plakat ali časopis.
Poglej Papirus in Občilo
Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.
Poglej Papirus in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Okavangova delta
Okavangova delta (ali Okavanško močvirje) v Bocvani je zelo velika notranja delta, nastala tam, kjer reka Okavango doseže tektonsko korito v osrednjem delu endoreičnega porečja Kalaharija.
Poglej Papirus in Okavangova delta
Orientalizirano obdobje
V arhaični fazi antične grške umetnosti je orientalizirano obdobje kulturno in umetnostno zgodovinsko obdobje, ki se je začelo v poznem delu 8.
Poglej Papirus in Orientalizirano obdobje
Ornament
Ornament v frizu Nikolaikirche, Leipzig stolnici v Speyererju, slikar Joseph Schwarzmann, 1850, uničen 1960 Renesančni ornamenti po "Priročniku o ormanetih" Franza Salesa Meyerja iz 1898 Ornament (latinsko ornare - okrasiti, opremiti) je v likovni umetnosti posamezen okras sestavljen iz rastlinskih, živalskih, geometrijskih ali antropomorfnih motivov.
Poglej Papirus in Ornament
Palimpsest
Biblije, je palimpsest Palimpsest je stran rokopisa, bodisi iz zvitka ali knjige, s katere je bilo besedilo spraskano ali sprano, da jo je bilo mogoče uporabiti za nov zapis.
Poglej Papirus in Palimpsest
Palmeta
Palmeta je motiv v dekorativni umetnosti, ki v svoji najbolj značilni obliki spominja na pahljačasti list palme.
Poglej Papirus in Palmeta
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Poglej Papirus in Papir
Papirologija
Papirologija je veda, ki preučuje starodavni zapisi, korspondenco, pravni arhivi itd., ki so se ohranili v rokopisih, napisanih na papirusu, ki je bila najpogostejša pisna podlaga v starodavnih civilizacijah Egipta, Grčije in Rima.
Poglej Papirus in Papirologija
Papirus Ebers
Papirus Ebers, tudi Ebersov papirus, je staroegiptovsko medicinsko besedilo o zeliščih, spisano ok.
Poglej Papirus in Papirus Ebers
Papirus Harris I
Papirus Harris I Pl. LXXVI Papirus Harris I, znan tudi kot Veliki Harrisov papirus, je eden od papirusov v obsežni zbirki Harrisovih papirusov v Britanskem muzeju.
Poglej Papirus in Papirus Harris I
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Papirus in Partsko cesarstvo
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Papirus in Pergament
Peta egipčanska dinastija
Peta dinastija Starega egipčanskega kraljestva je vladala približno 150 let od okoli 2494 do 2345 pr.
Poglej Papirus in Peta egipčanska dinastija
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Poglej Papirus in Petra (Jordanija)
Petriejev muzej egipčanske arheologije
Petriejev Muzej egipčanske arheologije je del Univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL).
Poglej Papirus in Petriejev muzej egipčanske arheologije
Pisanje
Pisanje je kodiranje sporočila s pisnimi znamenji (črkami, številkami, notami), ki jih poznamo pod izrazom pisava.
Poglej Papirus in Pisanje
Pismenstvo
V pismenstvo uvrščamo prve zapise v slovenskem jeziku.
Poglej Papirus in Pismenstvo
Pisni zgodovinski viri
Pisni zgodovinski viri so značilni za zadnjih 5.000 let, saj je bil izpolnjen pogoj zanje - nastanek pisave.
Poglej Papirus in Pisni zgodovinski viri
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Papirus in Prve visoke civilizacije
Psametik II.
Psametik II. je bil faraon Šestindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 595 pr.
Poglej Papirus in Psametik II.
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Papirus in Ptolemajsko kraljestvo
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Papirus in Rak (bolezen)
Ramesseum
Ramesseum je spominski tempelj (ali pogrebni tempelj) faraona Ramzesa II. (tudi "Ramzesa Velikega").
Poglej Papirus in Ramesseum
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Poglej Papirus in Rhindov matematični papirus
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Papirus in Rimsko cesarstvo
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Papirus in Rokopis
Rokopisna kultura
Rokopisna kultura je civilizacijsko obdobje, ki za shranjevanje in širjenje informacij uporablja rokopise.
Poglej Papirus in Rokopisna kultura
Salicilna kislina
Salicilna kislina (po latinskem izrazu salix za vrbo, saj so jo pridobivali iz njenega lubja) spada med monohidroksibenzojske, fenolne in betahidroksi kisline.
Poglej Papirus in Salicilna kislina
Sarkofaška besedila
Srednjega kraljestva s sarkofaškim besedilom Sarkofaška besedila so zbirka staroegipčanskih pogrebnih čarovnih besedil, napisanih na krstah pokojnih od začetka prvega vmesnega obdobja Egipta.
Poglej Papirus in Sarkofaška besedila
Sekmet
Sekmet ali Sakmis, dobesedno Močna, je bila egipčanska boginja bojevnica in boginja zdravja.
Poglej Papirus in Sekmet
Serapeum
Serapeum ali serapejon je tempelj ali druga verska ustanova, posvečena helenistično-egipčanskemu bogu Serapisu, ki združuje vidike Ozirisa in Apisa v počlovečeni obliki ter so jo sprejeli ptolemejski Grki v Aleksandriji.
Poglej Papirus in Serapeum
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Papirus in Seznam jezikoslovnih vsebin
Sia (mitologija)
Sia ali Saa (egipčansko Sj3) je bil staroegipčanski bog in pobóženje dojemanja s čutili v eneadski teoriji o nastanku sveta in verjetno ekvivalent intelektualnih energij Ptahovega srca v memfiški teoriji o nastanku sveta.
Poglej Papirus in Sia (mitologija)
Sivi egiptovski granit
Sivi egiptovski granit, tudi Marmor Claudianum, Granito del Foro je značilna vulkanska kamnina, ki so jo uporabljali že v času rimskega cesarstva.
Poglej Papirus in Sivi egiptovski granit
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Poglej Papirus in Skriptorij
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Papirus in Slikarstvo
Spodnji Egipt
Dešret, rdeča krona Spodnjega Egipta Karta Spodnjega Egipta z zhodovinskimi nomi Spodnji Egipt (egiptovsko arabsko مصر السفلى, Maṣr El Sofla) je najsevernejša regija Egipta, ki obsega plodno Nilovo delto med Zgornjim Egiptom in Sredozemskim morjem, se pravi ozemlje od Dahshurja na jugu do El Aiyata na severu.
Poglej Papirus in Spodnji Egipt
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Papirus in Stari Egipt
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Papirus in Starogrška književnost
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Papirus in Starorimska civilizacija
Stavka
Ljubljani, april 2012 Protesti proti varčevalnim ukrepom v Ljubljani, november 2012 Stavka je stanje, ko se organizirana skupina ljudi odloči upreti določenim razmeram in direktivam, največkrat na delovnem mestu.
Poglej Papirus in Stavka
Sud
Sud (arabsko Sadd / سد /-pregrada, jez – tudi s-Sudd ali al-Sudd) je veliko močvirje v Južnem Sudanu, ki ga oblikuje Bahr Džabal, del Belega Nila.
Poglej Papirus in Sud
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Papirus in Sveto pismo
Thor Heyerdahl
Thor Heyerdahl, norveški raziskovalec in pustolovec, * 6. oktober 1914, Larvik, Norveška, † 18. april 2002, Colla Micheri, Italija.
Poglej Papirus in Thor Heyerdahl
Torinski seznam kraljev
Torinski seznam kraljev, Torinski kraljevski kanon ali Torinski papirus je staroegipčanski hieratski papirus, napisan med vladanjem faraona Ramzesa II. (vladal 1279–1213 pr. n. št., Devetnajsta dinastija).
Poglej Papirus in Torinski seznam kraljev
Tutmoz I.
Tutmoz I., včasih tudi Tutmozis I. (egipčansko ḏḥwty.ms, Džehutymes, kar pomeni Tot je rojen), je bil egipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal od 1506 do 1493 pr.
Poglej Papirus in Tutmoz I.
Umetnost Starega Egipta
Tutmozis, doprsni kip Nefertiti, 1345 pr. n. št., Egipčasnki muzej v Berlinu Staroegipčanska umetnost je slikarstvo, kiparstvo, arhitektura in druge umetnosti, ki so jih civilizacije starega Egipta v spodnji dolini Nila oblikovale od okoli 3000 pred našim štetjem do 100 n. št..
Poglej Papirus in Umetnost Starega Egipta
Userkare
Userkare ali Uoserkare (slovensko Močna je Rajeva Ka) je bil drugi faraon z Šeste egipčanske dinastije, ki je vladal 1 do 5 let v poznem 24.
Poglej Papirus in Userkare
Vadžet
Vadžet ali Uadžet (egipčansko wꜢḏyt Zelena (gospa), aleksandrijsko grško Uto ali Buto) je bila prvotno lokalna boginja mesta Dep, ki je kasneje postalo del mesta Per-Vadžet (Vadžetina hiša).
Poglej Papirus in Vadžet
Vadi El Garf
Vadi El Garf (arabsko وادي الجرف, Vadi al Jarf) je sodobno ime dela obale Rdečega morja v Egiptu 119 km južno od Sueza, kjer je bilo najstarejše znano umetno pristanišče na svetu.
Poglej Papirus in Vadi El Garf
Vatikanski muzeji
Vatikanski muzeji (latinsko Musea Vaticana, italijansko Musei Vaticani) so muzeji krščanstva in galerije v mestu Vatikan.
Poglej Papirus in Vatikanski muzeji
Veneg
Veneg ali Uneg, znan tudi kot Veneg-Nebti, je prestolno ime staroegipčanskega kralja iz Druge dinastije.
Poglej Papirus in Veneg
Vila papirusov
Vila papirusov (italijansko: Villa dei Papiri ali tudi Villa dei Pisoni) je zasebna starorimska vila v Herkulaneju, v južni Italiji, v kateri so našli bogato zbirko zoglenelih papirusov.
Poglej Papirus in Vila papirusov
Zeliščarstvo
Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.
Poglej Papirus in Zeliščarstvo
Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)
Arhaično ali zgodnje dinastično obdobje Egipta je bilo obdobje, ki je sledilo združitvi Gornjega in Spodnjega Egipta okoli leta 3100 pr.
Poglej Papirus in Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Papirus in Zgodovina biologije
Zgodovina duševnih motenj
V preteklosti so imeli za duševne motnje tri glavne razloge, in sicer nadnaravni, biološki in psihološki model.
Poglej Papirus in Zgodovina duševnih motenj
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Poglej Papirus in Zgodovina vrtov
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Papirus in 1970