Kazalo
39 odnosi: Afriška plošča, Afrika, Alfred Lothar Wegener, Alpe, Alpidska orogeneza, Apulija, Atlantski ocean, Češki masiv, Evrazija, Fanerozoik, Geografija Afrike, Geografija Indije, Geografija Norveške, Geografija Portugalske, Geološka časovna lestvica, Geologija Islandije, Gondvana, Himalaja, Jura, Kaledonska orogeneza, Kenozoik, Lavrazija, Mezozoik, Nadcelina, Narmada, Ocean Tetida, Paleozoik, Pangea (razločitev), Pantalasa, Paratetida, Riž, Sibirske trape, Skorja (geologija), Srednjeatlantski hrbet, Trias, Triasno-jursko izumrtje, Trinaxodon, Zaliv, Zemlja.
Afriška plošča
Afriška plošča je glavna tektonska plošča, ki prečka ekvator in ničelni poldnevnik.
Poglej Pangea in Afriška plošča
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Pangea in Afrika
Alfred Lothar Wegener
Alfred Lothar Wegener, nemški astronom, meteorolog, klimatolog, geolog, paleontolog in raziskovalec, * 1. november 1880, Berlin, Nemčija, † 2. november 1930, Grenlandija.
Poglej Pangea in Alfred Lothar Wegener
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Pangea in Alpe
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Pangea in Alpidska orogeneza
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Pangea in Apulija
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Pangea in Atlantski ocean
Češki masiv
Češki masiv (češko Česká vysočina ali Český masiv, nemško Böhmische Masse ali Böhmisches Massiv) je geomorfološka pokrajina v srednji Evropi.
Poglej Pangea in Češki masiv
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Poglej Pangea in Evrazija
Fanerozoik
biotske raznolikosti od začetka fanerozoika dalje ter večja izumrtja Fanerozóik je najmlajši in trenutno potekajoč eon v Zemljini zgodovini.
Poglej Pangea in Fanerozoik
Geografija Afrike
Satelitska slika Afrike Afrika je stara in slabo razčlenjena celina, ki je ostanek Pangee.
Poglej Pangea in Geografija Afrike
Geografija Indije
Indija leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.
Poglej Pangea in Geografija Indije
Geografija Norveške
Norveška je država v severni Evropi v severnem in zahodnem delu Skandinavskega polotoka.
Poglej Pangea in Geografija Norveške
Geografija Portugalske
Portugalska je obalna država v zahodni Evropi, na zahodnem koncu Iberskega polotoka, ki meji na Španijo (na njenih severnih in vzhodnih mejah: skupaj 1214 kilometrov. Portugalsko ozemlje vključuje tudi vrsto arhipelagov v Atlantskem oceanu (Azori in Madeira), ki sta strateška otoka ob severnem Atlantiku.
Poglej Pangea in Geografija Portugalske
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Pangea in Geološka časovna lestvica
Geologija Islandije
Geologija Islandije je edinstvena in posebej zanimiva za geologe.
Poglej Pangea in Geologija Islandije
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Pangea in Gondvana
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Pangea in Himalaja
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Pangea in Jura
Kaledonska orogeneza
Kaledonska orogeneza je bila doba nastanka gora, zabeležena v severnih delih Britanskega otočja, Skandinavskega gorovja, Svalbardu, vzhodni Grenlandiji in delih severne in srednje Evrope.
Poglej Pangea in Kaledonska orogeneza
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Pangea in Kenozoik
Lavrazija
250px Lavrazija je bila velika celina v zemeljski zgodovini, ki naj bi nastala pred 200 milijoni let z razpadom Pangee na dva dela.
Poglej Pangea in Lavrazija
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Pangea in Mezozoik
Nadcelina
Animacija razpada nadceline. Nadcelina (s tujko superkontinent ali nadcelina) je kopna masa, ki vključuje več kot eno celinsko jedro ali kraton.
Poglej Pangea in Nadcelina
Narmada
Reka Narmada, imenovana tudi Reva in prej znana tudi kot Narbada ali anglizirana kot Nerbudda, je peta najdaljša reka in na splošno najdaljša reka, ki teče proti zahodu v Indiji.
Poglej Pangea in Narmada
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Pangea in Ocean Tetida
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Pangea in Paleozoik
Pangea (razločitev)
Beseda Pangea ima več pomenov.
Poglej Pangea in Pangea (razločitev)
Pantalasa
Pangee Pantalasa (vsa morja) je bil ogromen ocean, ki je v obdobju poznega paleozoika in zgodnjega mezozoika obdajal supercelino Pangeo.
Poglej Pangea in Pantalasa
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Poglej Pangea in Paratetida
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Poglej Pangea in Riž
Sibirske trape
Sibirske trape so velika regija vulkanskih kamnin, znana kot velika magmatska provinca, v Sibiriji v Rusiji.
Poglej Pangea in Sibirske trape
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Pangea in Skorja (geologija)
Srednjeatlantski hrbet
Srednjeatlantski hrbet je srednjeoceanski hrbet (greben), divergentna meja tektonske plošče ali konstruktivna mejna ploskev, ki je na dnu Atlantskega oceana in je del najdaljšega gorskega območja na svetu.
Poglej Pangea in Srednjeatlantski hrbet
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Pangea in Trias
Triasno-jursko izumrtje
Triasno–Jursko izumrtje oz.
Poglej Pangea in Triasno-jursko izumrtje
Trinaxodon
Trinaxodon (znanstveno ime Thrinaxodon) je bil eden najstarejših pripadnikov nekdanje skupine visoko razvitih plazilcev, ki so bili podobni sesalcem.
Poglej Pangea in Trinaxodon
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Pangea in Zaliv
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Pangea in Zemlja
Prav tako znan kot Pangeja, Pracelina.