Odpri v Google MapsKazalo
25 odnosi: Amerika, Železnica Panamskega prekopa, Beringija, Cartagena, Kolumbija, Darienska vrzel, Geografija Paname, Geologija Kolumbije, Henry Morgan, Karibska plošča, Nikaragva, Odkritje Amerike, Paleolitik, Panama, Panama (mesto), Pliocen, Portobelo, Colón, Pot začimb, Tapirji, Tihi ocean, Utrdba San Lorenzo, Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo, Vasco Núñez de Balboa, Velika geografska odkritja, Volcán Barú, Zgodovina Združenih držav Amerike.
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Poglej Panamska ožina in Amerika
Železnica Panamskega prekopa
Železnica Panamskega prekopa (PCR, Ferrocarril de Panamá) je železniška proga, ki povezuje Atlantski ocean s Tihim oceanom v Srednji Ameriki.
Poglej Panamska ožina in Železnica Panamskega prekopa
Beringija
Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.
Poglej Panamska ožina in Beringija
Cartagena, Kolumbija
Cartagena, mesto znano že od kolonialne dobe kot Cartagena de Indias (špansko:, je mesto in glavno pristanišče na severni obali Kolumbije v Karibski naravni regiji. Strateška lokacija mesta med rekama Magdalena in Sinú, ki je bilo ustanovljeno leta 1533, je omogočilo enostaven dostop do notranjosti Nove Granade in postalo glavno pristanišče za trgovino med Španijo in njenim čezmorskim imperijem, s čimer se je njegov pomen uveljavil v zgodnjih 1540-ih.
Poglej Panamska ožina in Cartagena, Kolumbija
Darienska vrzel
Dariénska vrzel (špansko Tapón del Darién, lit. Darién plug) je geografska regija med severno in južnoameriško celino v Srednji Ameriki, sestavljena iz velikega razvodja, gozdov in gora v panamski provinci Darién in severnem delu kolumbijskega departmaja Chocó.
Poglej Panamska ožina in Darienska vrzel
Geografija Paname
Panama je država v Srednji Ameriki, ki meji na Karibsko morje in Tihi ocean in na Kolumbijo in Kostariko.
Poglej Panamska ožina in Geografija Paname
Geologija Kolumbije
Relief Kolumbije, nastal z aktivnimi geološkimi procesi Geologija Kolumbije se nanaša na geološko sestavo Republike Kolumbije, ki določa njeno geografijo.
Poglej Panamska ožina in Geologija Kolumbije
Henry Morgan
Sir Henry Morgan (velško: Harri Morgan), velški gusar, lastnik plantaž in pozneje guverner polkovnik Jamajke, * 1635, Llanrumney, Glamorgan, Wales, † 25. avgust 1688, Lawrencefield, Jamajka.
Poglej Panamska ožina in Henry Morgan
Karibska plošča
Karibska plošča je večinoma oceanska tektonska plošča, ki leži pod Srednjo Ameriko in Karibskim morjem ob severni obali Južne Amerike.
Poglej Panamska ožina in Karibska plošča
Nikaragva
Nikaragva, uradno Republika Nikaragva (República de Nicaragua), je največja država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Honduras, Karibe na vzhodu, Kostariko na jugu in Tihi ocean na zahodu.
Poglej Panamska ožina in Nikaragva
Odkritje Amerike
''Kolumbovo izkrcanje''; naslikal Dióscoro Puebla, 1862 Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahaní, 12.
Poglej Panamska ožina in Odkritje Amerike
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Panamska ožina in Paleolitik
Panama
Panama (/ˈpænəmɑː/ ⓘ PAN-ə-mah, /pænəˈmɑː/ pan-ə-MAH; Panamá. IPA: ⓘ), uradno Republika Panama (República de Panamá.), je čezcelinska država v Srednji Ameriki, ki zajema južni del Severne Amerike v severni del Južne Amerike.
Poglej Panamska ožina in Panama
Panama (mesto)
Panama je glavno mesto istoimenske države v Srednji Ameriki, ki stoji ob južni (tihomorski) obali Paname, natančneje ob ustju Panamskega prekopa v osrednjem delu države.
Poglej Panamska ožina in Panama (mesto)
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Panamska ožina in Pliocen
Portobelo, Colón
Portobelo (sodobna Puerto Bello ('lepo pristanišče'), zgodovinsko Porto Belo) je zgodovinsko pristanišče in corregimiento v okrožju Portobelo, provinca Colón, Panama, Srednja Amerika.
Poglej Panamska ožina in Portobelo, Colón
Pot začimb
Trgovina z začimbami je vključevala zgodovinske civilizacije v Aziji, severovzhodni Afriki in Evropi.
Poglej Panamska ožina in Pot začimb
Tapirji
Tapirji (znanstveno ime Tapiridae) so družina primitivnih lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo en sam rod, Tapirus (tapir), vanj pa štiri znane vrste, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki ter Jugovzhodni Aziji.
Poglej Panamska ožina in Tapirji
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Panamska ožina in Tihi ocean
Utrdba San Lorenzo
Chagres (španska izgovorjava), nekoč glavno atlantsko pristanišče na Panamski ožini, je zdaj zapuščena vas na zgodovinskem mestu utrdbe San Lorenzo (Fuerte de San Lorenzo).
Poglej Panamska ožina in Utrdba San Lorenzo
Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo
Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo so vojaške zgradbe, ki jih je v 17.
Poglej Panamska ožina in Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo
Vasco Núñez de Balboa
Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik.
Poglej Panamska ožina in Vasco Núñez de Balboa
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Panamska ožina in Velika geografska odkritja
Volcán Barú
Volcán Barú (tudi Volcán de Chiriquí) je aktivni stratovulkan in najvišja gora v Panami, visoka 3474 metrov.
Poglej Panamska ožina in Volcán Barú
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Poglej Panamska ožina in Zgodovina Združenih držav Amerike