Hitreje kot brskalnik!
25 odnosi: Amerika, Železnica Panamskega prekopa, Beringija, Cartagena, Kolumbija, Darienska vrzel, Geografija Paname, Geologija Kolumbije, Henry Morgan, Karibska plošča, Nikaragva, Odkritje Amerike, Paleolitik, Panama, Panama (mesto), Pliocen, Portobelo, Colón, Pot začimb, Tapirji, Tihi ocean, Utrdba San Lorenzo, Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo, Vasco Núñez de Balboa, Velika geografska odkritja, Volcán Barú, Zgodovina Združenih držav Amerike.
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Novo!!: Panamska ožina in Amerika · Poglej več »
Železnica Panamskega prekopa
Železnica Panamskega prekopa (PCR, Ferrocarril de Panamá) je železniška proga, ki povezuje Atlantski ocean s Tihim oceanom v Srednji Ameriki.
Novo!!: Panamska ožina in Železnica Panamskega prekopa · Poglej več »
Beringija
Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.
Novo!!: Panamska ožina in Beringija · Poglej več »
Cartagena, Kolumbija
Cartagena, mesto znano že od kolonialne dobe kot Cartagena de Indias (špansko:, je mesto in glavno pristanišče na severni obali Kolumbije v Karibski naravni regiji. Strateška lokacija mesta med rekama Magdalena in Sinú, ki je bilo ustanovljeno leta 1533, je omogočilo enostaven dostop do notranjosti Nove Granade in postalo glavno pristanišče za trgovino med Španijo in njenim čezmorskim imperijem, s čimer se je njegov pomen uveljavil v zgodnjih 1540-ih. V kolonialni dobi je bilo ključno pristanišče za izvoz perujskega srebra v Španijo in za uvoz zasužnjenih Afričanov po sistemu asiento. To je bilo mogoče braniti pred piratskimi napadi na Karibih. Sodobna Cartagena je glavno mesto departmaja Bolívar in je imela 1.028.736 prebivalcev po popisu iz leta 2018, zaradi česar je drugo največje mesto v regiji, za mestom Barranquilla, in peto največje mesto v Kolumbiji. Mestno območje Cartagene je šesto največje mestno območje v državi, za Bucaramango. Gospodarske dejavnosti so pomorska in petrokemična industrija ter turizem. Sedanje mesto – poimenovano po Cartageni v Španiji – je bilo ustanovljeno 1. junija 1533; vendar naselitev različnih domorodcev v regiji okoli zaliva Cartagena izvira iz leta 4000 pr. n. št. V španskem kolonialnem obdobju je imela Cartagena ključno vlogo pri upravljanju in širitvi španskega imperija. Bila je središče politične, cerkvene in gospodarske dejavnosti. Leta 1984 sta bila Cartagena kolonialno obzidano mesto in trdnjava uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Bila je tudi prizorišče bitke pri Cartageni de Indias leta 1741 med vojno Jenkinsovega ušesa med Španijo in kraljevino Veliko Britanijo.
Novo!!: Panamska ožina in Cartagena, Kolumbija · Poglej več »
Darienska vrzel
Dariénska vrzel (špansko Tapón del Darién, lit. Darién plug) je geografska regija med severno in južnoameriško celino v Srednji Ameriki, sestavljena iz velikega razvodja, gozdov in gora v panamski provinci Darién in severnem delu kolumbijskega departmaja Chocó.
Novo!!: Panamska ožina in Darienska vrzel · Poglej več »
Geografija Paname
Panama je država v Srednji Ameriki, ki meji na Karibsko morje in Tihi ocean in na Kolumbijo in Kostariko.
Novo!!: Panamska ožina in Geografija Paname · Poglej več »
Geologija Kolumbije
Relief Kolumbije, nastal z aktivnimi geološkimi procesi Geologija Kolumbije se nanaša na geološko sestavo Republike Kolumbije, ki določa njeno geografijo.
Novo!!: Panamska ožina in Geologija Kolumbije · Poglej več »
Henry Morgan
Sir Henry Morgan (velško: Harri Morgan), velški gusar, lastnik plantaž in pozneje guverner polkovnik Jamajke, * 1635, Llanrumney, Glamorgan, Wales, † 25. avgust 1688, Lawrencefield, Jamajka.
Novo!!: Panamska ožina in Henry Morgan · Poglej več »
Karibska plošča
Karibska plošča je večinoma oceanska tektonska plošča, ki leži pod Srednjo Ameriko in Karibskim morjem ob severni obali Južne Amerike.
Novo!!: Panamska ožina in Karibska plošča · Poglej več »
Nikaragva
Nikaragva, uradno Republika Nikaragva (República de Nicaragua), je največja država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Honduras, Karibe na vzhodu, Kostariko na jugu in Tihi ocean na zahodu.
Novo!!: Panamska ožina in Nikaragva · Poglej več »
Odkritje Amerike
''Kolumbovo izkrcanje''; naslikal Dióscoro Puebla, 1862 Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahaní, 12.
Novo!!: Panamska ožina in Odkritje Amerike · Poglej več »
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Novo!!: Panamska ožina in Paleolitik · Poglej več »
Panama
Panama (/ˈpænəmɑː/ ⓘ PAN-ə-mah, /pænəˈmɑː/ pan-ə-MAH; Panamá. IPA: ⓘ), uradno Republika Panama (República de Panamá.), je čezcelinska država v Srednji Ameriki, ki zajema južni del Severne Amerike v severni del Južne Amerike.
Novo!!: Panamska ožina in Panama · Poglej več »
Panama (mesto)
Panama je glavno mesto istoimenske države v Srednji Ameriki, ki stoji ob južni (tihomorski) obali Paname, natančneje ob ustju Panamskega prekopa v osrednjem delu države.
Novo!!: Panamska ožina in Panama (mesto) · Poglej več »
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen. Kot pri drugih starejših geoloških obdobjih, so geološke plasti, ki določajo začetek in konec dobro označene, vendar so natančni datumi začetka in konca dobe nekoliko negotovi. Meje, ki opredeljujejo pliocen niso določene na zlahka identificiranem svetovnem dogodku, temveč na regionalnih mejah med toplejšim miocenom in relativno hladnejšem pliocenu. Zgornja meja je bila določena na začetku te pleistocenske poledenitve. V pliocenu se je morje skoraj v celoti umaknilo z današnjega ozemlja Slovenije.
Novo!!: Panamska ožina in Pliocen · Poglej več »
Portobelo, Colón
Portobelo (sodobna Puerto Bello ('lepo pristanišče'), zgodovinsko Porto Belo) je zgodovinsko pristanišče in corregimiento v okrožju Portobelo, provinca Colón, Panama, Srednja Amerika.
Novo!!: Panamska ožina in Portobelo, Colón · Poglej več »
Pot začimb
Trgovina z začimbami je vključevala zgodovinske civilizacije v Aziji, severovzhodni Afriki in Evropi.
Novo!!: Panamska ožina in Pot začimb · Poglej več »
Tapirji
Tapirji (znanstveno ime Tapiridae) so družina primitivnih lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo en sam rod, Tapirus (tapir), vanj pa štiri znane vrste, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki ter Jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Panamska ožina in Tapirji · Poglej več »
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Novo!!: Panamska ožina in Tihi ocean · Poglej več »
Utrdba San Lorenzo
Chagres (španska izgovorjava), nekoč glavno atlantsko pristanišče na Panamski ožini, je zdaj zapuščena vas na zgodovinskem mestu utrdbe San Lorenzo (Fuerte de San Lorenzo).
Novo!!: Panamska ožina in Utrdba San Lorenzo · Poglej več »
Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo
Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo so vojaške zgradbe, ki jih je v 17.
Novo!!: Panamska ožina in Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo · Poglej več »
Vasco Núñez de Balboa
Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik. Leta 1500 je odpotoval v Novi svet in se po nekaj raziskovanja naselil na otoku Hispaniola. Leta 1510 je ustanovil naselje Santa María la Antigua del Darién v današnji Kolumbiji, ki je bila prva stalna evropska naselbina na celini Amerike (naselbina Alonsa de Ojede prejšnje leto v San Sebastiánu de Urabá je bilo že zapuščeno).
Novo!!: Panamska ožina in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Novo!!: Panamska ožina in Velika geografska odkritja · Poglej več »
Volcán Barú
Volcán Barú (tudi Volcán de Chiriquí) je aktivni stratovulkan in najvišja gora v Panami, visoka 3474 metrov.
Novo!!: Panamska ožina in Volcán Barú · Poglej več »
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Novo!!: Panamska ožina in Zgodovina Združenih držav Amerike · Poglej več »
