Kazalo
38 odnosi: Alpidska orogeneza, Čimboraso, Baltski ščit, Blatni vulkan Sidoarjo, Centralni masiv, Dekanska planota, Dodo, Eocen, Geografija Irske, Geološka časovna lestvica, Geologija Madžarske, Geopark Bryn Gwyn, Jukatan, Kavkaz, Kenozoik, Kišinjov, Kredno–terciarno izumrtje, Madagaskarski dolgoprstež, Melanosom, Meteora, Nautilina, Neogen, Nepal, Nil, Oligocen, Owenov prelom, Paleocen, Renski masiv, Rossovo morje, Severnokitajska nižina, Skakači (pajki), Srednjerusko višavje, Sredozemska Slovenija, Tektonski nariv Sardona, Tibetanska planota, Trona, Visoki kras, Vzhodne Alpe.
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Paleogen in Alpidska orogeneza
Čimboraso
Chimboraso Čimboraso (orig. Chimborazo) je najvišja gora Ekvadorja, ki je del Andov z nadmorsko višino 6267 m. Zaradi »izbokline« v Zemljini skorji je 2550 m bolj oddaljena od središča Zemlje kot Mount Everest.
Poglej Paleogen in Čimboraso
Baltski ščit
Baltski ščit, tudi Baltiški ščit (ali fenoskandijski ščit) je del zemeljske skorje, ki pripada vzhodnoevropskemu kratonu in predstavlja velik del Fenoskandije, severozahodne Rusije in severnega Baltskega morja.
Poglej Paleogen in Baltski ščit
Blatni vulkan Sidoarjo
Blatni izbruh 21. julija 2006 Položaj Sidoarjo na otoku Java Satelitska slika v nepravih barvah iz 20. oktobra 2009 Satelitska slika v nepravih barvah iz 3. septembra 2006 (zgoraj) in iz 11. marca 2005 (spodaj) po izbruhu Blatni vulkan Sidoarjo ali Lapindovo blato (neformalno skrajšano Lusi - okrajšava za Lumpur Sidoarjo, kjer lumpur v indonezijščini pomeni blato) je rezultat izbruha blatnega vulkana v podokrožju Porong, Sidoarjo na vhodu Jave v Indoneziji, ki izteka od maja 2006.
Poglej Paleogen in Blatni vulkan Sidoarjo
Centralni masiv
Centralni masiv (francosko Massif Central, izgovorjeno; okcitansko Massís Central, izgovorjeno) je visokogorsko območje sredi južne Francije, ki ga sestavljajo gore in planote.
Poglej Paleogen in Centralni masiv
Dekanska planota
Velika Dekanska planota na Indijski podcelini je med Zahodnimi Gati in Vzhodnimi Gati in je ohlapno opredeljena kot polotok med tema verigama, ki je južno od reke Narmada.
Poglej Paleogen in Dekanska planota
Dodo
Dodo (znanstveno ime Raphus cucullatus) je bil ptič neletalec iz družine golobov, ki je živel na otoku Mavricij.
Poglej Paleogen in Dodo
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Paleogen in Eocen
Geografija Irske
Irska je otok v severozahodni Evropi v severnem Atlantskem oceanu, ki leži na evropski kontinentalni polici, delu evrazijske plošče.
Poglej Paleogen in Geografija Irske
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Paleogen in Geološka časovna lestvica
Geologija Madžarske
Geologija Madžarske je zaznamovana z njeno lego v Panonski nižini v Srednji Evropi; obkrožena je s Karpati, Alpami in Dinaridi, vendar večinoma prevladujejo nižine.
Poglej Paleogen in Geologija Madžarske
Geopark Bryn Gwyn
Sprejemna pisarna ''Vanellus chilensis'' – južna priba v parku Geopark Bryn Gwyn, tudi Paléontološki park Bryn Gwyn je naravno območje fosilnih nahajališč na istoimenskem območju, 7 km južno od Gaimana in zahodno od Trelewa, v Spodnji dolini reke Chubut v argentinski Patagoniji.
Poglej Paleogen in Geopark Bryn Gwyn
Jukatan
Polotok Jukatan (/ ˌjuːkəˈtɑːn, španščina Península de Yucatán) v jugovzhodni Mehiki loči Karibsko morje od Mehiškega zaliva s severno obalo ob Jukatanskem prelivu.
Poglej Paleogen in Jukatan
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Paleogen in Kavkaz
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Paleogen in Kenozoik
Kišinjov
Kišinjov ali Kišinjev (moldavsko in romunsko Chișinău) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij moldavske republike.
Poglej Paleogen in Kišinjov
Kredno–terciarno izumrtje
asteroida, velikega več kilometrov, ob trku z Zemljo. Takšen trk lahko sprosti energijo, ki je enaka več milijonom jedrskih bomb, sproženih naenkrat. ločnico K–Pg Kamnina iz Wyominga s srednjo plastjo gline, ki vsebuje tisočkrat več iridija kot zgornji in spodnji sloj. Slika posneta v Prirodoslovnem muzeju v San Diegu.
Poglej Paleogen in Kredno–terciarno izumrtje
Madagaskarski dolgoprstež
Madagaskarski dolgoprstež tudi aje-aje (znanstveno ime Daubentonia madagascariensis) je dolgoprsti lemur, primat vrste strepsirin (polopice), ki izvira iz Madagaskarja, z zobmi, podobnimi glodavcem, ki nenehno rastejo in posebnim tankim sredincem.
Poglej Paleogen in Madagaskarski dolgoprstež
Melanosom
Melanosom ali melaninsko zrnce je organel, ki ga najdemo v živalskih celicah in je mesto za sintezo, shranjevanje in transport melanina, enega najpogostejših pigmentov v živalskem kraljestvu.
Poglej Paleogen in Melanosom
Meteora
Meteora (Metéora Monastíria; dobesedno »samostani na nebu« ali »v zraku«) je kamnita formacija v regionalni enoti Trikala v Tesaliji v Grčiji, ki gosti enega največjih in najbolj strmo zgrajenih kompleksov vzhodnopravoslavnih samostanov, drugi po pomembnosti le za goro Atos.
Poglej Paleogen in Meteora
Nautilina
Nautilina so podred glavonožcev, od konca triasa edini še živeč podred brodnikov (Nautiloidea) po klasifikaciji, ki jo je razvil ruski paleontolog V.N. Šimanski.
Poglej Paleogen in Nautilina
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Poglej Paleogen in Neogen
Nepal
Nepál (nepalsko नेपाल Nepāl), uradno Federativna demokratična republika Nepal (nepalsko सङ्घीय लोकतान्त्रिक गणतन्त्र नेपाल Saṅghīya Lokatāntrik Gaṇatantra Nepal), je celinska država v južni Aziji.
Poglej Paleogen in Nepal
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Paleogen in Nil
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Paleogen in Oligocen
Owenov prelom
Owenov prelom Owenov prelom (OFZ), čeprav napačno imenovan za prelom, je transformni prelom (oz. medploščni zmični prelom) v severozahodnem Indijskem oceanu, ki ločuje Arabsko in Afriško ploščo od Indijske plošče.
Poglej Paleogen in Owenov prelom
Paleocen
Paleocen je geološko obdoje v zgodovini Zemlje.
Poglej Paleogen in Paleocen
Renski masiv
Renski masiv (nemško: Rheinisches Schiefergebirge) je geološki masiv oziroma hribovje, ki se razteza v zahodni Nemčiji, vzhodni Belgiji, Luksemburgu in severovzhodni Franciji.
Poglej Paleogen in Renski masiv
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Poglej Paleogen in Rossovo morje
Severnokitajska nižina
Severnokitajska nižina je obsežen prelomni razpočni bazen, ki je nastal v poznem paleogenu in neogenu in nato spremenjen z nanosi Rumene reke.
Poglej Paleogen in Severnokitajska nižina
Skakači (pajki)
Skakači (znanstveno ime Salticidae) so družina pajkov, razširjena po vsem svetu, v katero uvrščamo skoraj 6500 vrst iz 667 rodov (po podatkih iz leta 2022).
Poglej Paleogen in Skakači (pajki)
Srednjerusko višavje
Srednjerusko višavje (tudi Srednje višavje in Vzhodnoevropsko višavje) je višavsko območje vzhodnoevropskega nižavja in je planota s povprečno višino 230–250 m. Najvišji vrh je izmerjen na 293 m. Jugovzhodni del višavja je znan kot Kalaško višavje.
Poglej Paleogen in Srednjerusko višavje
Sredozemska Slovenija
Sredozemska Slovenija je ena izmed pokrajin po Gamsovi pokrajinsko-ekološki členitvi Slovenije, ki zajema jugozahodni del Slovenije.
Poglej Paleogen in Sredozemska Slovenija
Tektonski nariv Sardona
Tektonski nariv Glarus (nemško: Glarner Überschiebung), tudi Tektonski nariv Sardona, je velik narivni prelom v Alpah vzhodne Švice.
Poglej Paleogen in Tektonski nariv Sardona
Tibetanska planota
Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.
Poglej Paleogen in Tibetanska planota
Trona
Trona je natrijev karbonatni mineral s kemijsko formulo Na3(CO3)(HCO3)•2H2O (trinatrijev hidrogendikarbonat dihidrat. Je ne-morski evaporitni mineral. V Združenih državah Amerike so njegove naravne zaloge tako velike, da je primarni vir natrijevega karbonata, ki se drugod po svetu proizvaja predvsem po Solvayevem postopku.
Poglej Paleogen in Trona
Visoki kras
Geološka karta Črne gore, Visoki kras v svetlo modrem Visoki kras (ali Območje visokega krasa) je tektonska enota na Balkanu v jugovzhodni Evropi in je del Dinarskega gorstva (Dinaridov), za katerega je značilen visokogorski kras.
Poglej Paleogen in Visoki kras
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Paleogen in Vzhodne Alpe