Kazalo
31 odnosi: Aconcagua, Apulija, Balvan Moeraki, Dinozavri, Emu, Eocen, Geografija Kostarike, Geološka časovna lestvica, Geologija Črne gore, Ginkovci, Kameleoni, Karibska plošča, Kraški rob, Kreda, Lagomorfi, Lihoprsti kopitarji, Mali pasavec, Metuljnice, Netopirji, Noj (rod), Paleogen, Pasavci, Stokovci, Terciar, Titanoboa, Trobčarji, Udavi, Velikanova pot, Vrtnica, Zelandija, Zveri.
Aconcagua
Aconcagua je gora v glavnem delu Principal Cordillere delu gorovja Andov v provinci Mendoza v Argentini.
Poglej Paleocen in Aconcagua
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Paleocen in Apulija
Balvan Moeraki
Balvani Moeraki (uradno Moeraki Boulders / Kaihinaki) so nenavadno veliki sferični balvani, ki ležijo vzdolž odseka plaže Koekohe na valoviti obali polotoka Otago na Novi Zelandiji med Moerakijem in Hampdenom.
Poglej Paleocen in Balvan Moeraki
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Paleocen in Dinozavri
Emu
Emu (znanstveno ime Dromaius novaehollandiae) je največja avtohtona vrsta ptiča v Avstraliji in za nojem druga največja na svetu.
Poglej Paleocen in Emu
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Paleocen in Eocen
Geografija Kostarike
Kostarika je na Srednjeameriški ožini, ki obdaja točko 10° severno od ekvatorja in 84° zahodno od začetnega poldnevnika.
Poglej Paleocen in Geografija Kostarike
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Paleocen in Geološka časovna lestvica
Geologija Črne gore
Geološka karta Črne gore Geologija Črne gore vključuje sedimentne in vulkanske kamnine od paleozoika do kenozoika, odložene na slabo razumljeno podlago kristalinskih kamnin.
Poglej Paleocen in Geologija Črne gore
Ginkovci
Ginkovci (znanstveno ime Ginkgoales) so red golosemenk, v katerega uvrščamo samo eno živečo vrsto, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba).
Poglej Paleocen in Ginkovci
Kameleoni
Kameleoni (znanstveno ime Chamaeleonidae) so družina plazilcev, razširjena po Afriki, Južni Evropi in Južni Aziji, v katero uvrščamo približno 200 danes živečih vrst.
Poglej Paleocen in Kameleoni
Karibska plošča
Karibska plošča je večinoma oceanska tektonska plošča, ki leži pod Srednjo Ameriko in Karibskim morjem ob severni obali Južne Amerike.
Poglej Paleocen in Karibska plošča
Kraški rob
Kraški rob nad Ospom Kraški rob označuje pokrajino, kjer se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino Istre.
Poglej Paleocen in Kraški rob
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Paleocen in Kreda
Lagomorfi
Lagomorfi oz.
Poglej Paleocen in Lagomorfi
Lihoprsti kopitarji
Lihoprsti kopitarji (znanstveno ime Perissodactyla) so red sesalcev.
Poglej Paleocen in Lihoprsti kopitarji
Mali pasavec
Mali pasavec (znanstveno ime Zaedyus pichiy), pichi ali pigmejski pasavec je pasavec, ki izvira iz Argentine in Čila.
Poglej Paleocen in Mali pasavec
Metuljnice
Shema cveta metuljnic (glicinija ''Wisteria sinensis'') Koreninski gomoljčki pri A. Lupinus polyphyllus, B. Trifolium sp., C. Phaseolus vulgaris. Metuljnice (znanstveno ime Fabaceae) so družina kritosemenk v redu stročnic (Fabales) z metuljastimi cvetovi.
Poglej Paleocen in Metuljnice
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Paleocen in Netopirji
Noj (rod)
Noj (znanstveno ime Struthio) je rod ptic iz reda Struthioniformes), katerega člani so noji. Je del infrarazreda Palaeognathae, raznolike skupine neletečih ptic, znanih tudi kot ratite (prvotna ptica), ki vključujejo emuje, nanduje in kivije. Obstajata dve živi vrsti noja: navadni noj in somalski noj.
Poglej Paleocen in Noj (rod)
Paleogen
Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.
Poglej Paleocen in Paleogen
Pasavci
Pasavci (znanstveno ime Dasypoda) so skupina sesalcev Novega sveta, za katere je značilen oklep iz roževinastih lusk po hrbtni strani telesa.
Poglej Paleocen in Pasavci
Stokovci
Stokovci (znanstveno ime Monotremata) so skupina sesalcev, ki živijo samo v Avstraliji, Tasmaniji in na Novi Gvineji ter na nekaterih sosednjih otokih.
Poglej Paleocen in Stokovci
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Paleocen in Terciar
Titanoboa
Titanoboa (dobesedno »velikanski udav«) je izumrli rod kač, ki so bivale v dobi poznega paleocena pred približno 60–58 milijoni let na ozemlju današnje Kolumbije.
Poglej Paleocen in Titanoboa
Trobčarji
Trobčarji (znanstveno ime Proboscidea) so red sesalcev, v katerega uvrščamo slone in njihove izumrle sorodnike.
Poglej Paleocen in Trobčarji
Udavi
Udavi ali boe (znanstveno ime Boidae) so družina nestrupenih kač, razširjenih po tropskih predelih Novega sveta (Severna, Srednja in Južna Amerika vključno s Karibi).
Poglej Paleocen in Udavi
Velikanova pot
Velikanova pot, Velikanova cesta, Velikanov prehod ali Velikanove stopinje (ali Clochán na bhFomhórach) je predel obale Severnega preliva na Severnem Irskem, ki ga sestavlja približno 40.000 zloženih bazaltnih stebrov, večinoma šestkotnih oblik, ki so ostanek ognjeniške aktivnosti pred več deset milijoni let.
Poglej Paleocen in Velikanova pot
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Paleocen in Vrtnica
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Poglej Paleocen in Zelandija
Zveri
Zveri (znanstveno ime Carnivora) so red sesalcev, ki so večinoma plenilci in torej uživajo meso, poznamo pa tudi vrste, ki so vsejede ali celo pretežno rastlinojede.
Poglej Paleocen in Zveri