Kazalo
39 odnosi: André Ernest Modeste Grétry, André le Notre, Barok, Benvenuto Cellini, Charles-Joseph Natoire, Château de Villandry, Danaa (Tizian, serija), Diana iz Versaillesa, Evropska pot zgodovinskih gledališč, Filip IV. Francoski, Fontainebleau, Fontainebleaujska šola, François Boucher, Franc I. Francoski, Francoska renesančna arhitektura, Francoski park, Francoski renesančni vrtovi, Gabrielle d'Estrées, Galerija (arhitektura), Graščina, Graščina Vaux-le-Vicomte, Henrik IV. Francoski, Italijansko renesančno kiparstvo, Leda in labod, Leda in labod (Leonardo), Leda in labod (Michelangelo), Louvrska palača, Manierizem, Mona Liza, Nadia Boulanger, Nimfa iz Fontainebleauja, Pariz, Rustika, Sebastiano Serlio, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Speča Ariadna, Sveti Janez Krstnik (Leonardo), Sveti Mihael in zmaj (Rafael), Zgodovina arhitekture.
André Ernest Modeste Grétry
André Ernest Modeste Grétry, operni skladatelj, * 8. februar 1741, Liège, Belgija, † 24. september 1813, Montmorency (Val-d'Oise) pri Parizu.
Poglej Palača Fontainebleau in André Ernest Modeste Grétry
André le Notre
André Le Nôtre, (tudi André Le Nostre), francoski krajinski arhitekt in glavni vrtnar kralja Ludvika XIV, * 12. marec 1613, Pariz, † 15. september 1700, Pariz.
Poglej Palača Fontainebleau in André le Notre
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Palača Fontainebleau in Barok
Benvenuto Cellini
Benvenuto Cellini, italijanski zlatar, kipar in pisatelj, * 3. november 1500, † 13. februar 1571 Njegova najbolj znana ohranjena dela so Cellinijeva solnica, kip Perzej z Meduzino glavo in njegova avtobiografija, ki je bila opisana kot »eden najpomembnejših dokumentov 16.
Poglej Palača Fontainebleau in Benvenuto Cellini
Charles-Joseph Natoire
Charles-Joseph Natoire (3. marec 1700 - 23. avgust 1777) je bil francoski slikar v rokokojski maniri, učenec Françoisa Lemoyneja in direktor Francoske akademije v Rimu, 1751–1775.
Poglej Palača Fontainebleau in Charles-Joseph Natoire
Château de Villandry
Palača Villandry (francosko Château de Villandry) je palača v dolini reke Cher, v mestu Amboise v departmaju Indre-et-Loire (Francija).
Poglej Palača Fontainebleau in Château de Villandry
Danaa (Tizian, serija)
Beneški slikar Tizian in njegova delavnica sta izdelala vsaj šest različic iste kompozicije, ki prikazuje Danajo (ali Danajo in zlati dež), naslikano med približno letoma 1544 in 1560.
Poglej Palača Fontainebleau in Danaa (Tizian, serija)
Diana iz Versaillesa
Versajska Diana je nekoliko višji marmornat kip rimske boginje Diane (grško Artemida) z jelenom.
Poglej Palača Fontainebleau in Diana iz Versaillesa
Evropska pot zgodovinskih gledališč
Evropska pot zgodovinskih gledališč je turistična in evropska kulturna pot, ki poteka skozi številne evropske države.
Poglej Palača Fontainebleau in Evropska pot zgodovinskih gledališč
Filip IV. Francoski
Filip IV., imenovan tudi Lepi (francosko Philippe IV le Bel), francoski kralj iz dinastije Kapetingov, * 5. oktober 1268, Fontainebleau † 29. november 1314, Fontainebleau.
Poglej Palača Fontainebleau in Filip IV. Francoski
Fontainebleau
Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Palača Fontainebleau in Fontainebleau
Fontainebleaujska šola
Fontainebleaujska šola (francosko École de Fontainebleau) (ok. 1530 - ok. 1610) se nanaša na dve obdobji umetniške produkcije v Franciji v pozni renesansi, osredotočeni na kraljevo palačo Fontainebleau, ki sta bili ključni za oblikovanje severnega manierizma.
Poglej Palača Fontainebleau in Fontainebleaujska šola
François Boucher
François Boucher, francoski slikar, risar in jedkar, * 29. september 1703, † 30. maj 1770 Bil je francoski slikar, ki je delal v rokoko slogu.
Poglej Palača Fontainebleau in François Boucher
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Palača Fontainebleau in Franc I. Francoski
Francoska renesančna arhitektura
Francoska renesančna arhitektura je slog, ki je bil izrazit med poznim 15.
Poglej Palača Fontainebleau in Francoska renesančna arhitektura
Francoski park
Francoski park tudi francoski formalni vrt, francosko jardin à la française (dobesedno, 'vrt na francoski način') je slog parka, ki temelji na simetriji razporejeni precej geometrično in se opira na točno začrtane vzorce ter uvaja red v naravo.
Poglej Palača Fontainebleau in Francoski park
Francoski renesančni vrtovi
Vrtovi francoske renesanse so vrtni slog, prvotno navdihnjen z italijanskim renesančnim vrtom, ki se je kasneje razvil v veličastnejši in bolj formalni vrt à la française v času vladanja Ludvika XIV. Leta 1495 so kralj Karel VIII. in njegovi plemiči po vojni v Italiji vrnili renesančni slog nazaj v Francijo.
Poglej Palača Fontainebleau in Francoski renesančni vrtovi
Gabrielle d'Estrées
Gabrielle d'Estrées, vojvodinja Beaufortska in Verneuil, markiza Monceaux (francosko Gabrielle d'Estrées, duchesse de Beaufort et Verneuil, marquise de Monceaux) (francosko; 1573 - † 10. april 1599) je bila ljubica, zaupnica in svetovalka francoskega kralja Henrika IV..
Poglej Palača Fontainebleau in Gabrielle d'Estrées
Galerija (arhitektura)
Versajski palači Galerija (iz italijanščine galleriia ali stare francoščine galilée za "dolg stebriščni balkon") v arhitekturi v najširšem smislu opisuje prostor, ki je daljši kot širši in ima na eni od svojih dveh dolgih stranic številne svetlobne odprtine.
Poglej Palača Fontainebleau in Galerija (arhitektura)
Graščina
Charlottenburg, Berlin Graščina Schweriner Graščina je zgradba, ki je bila zgrajena po ukazu vladarja ali drugih članov plemstva; velja, da je poimenovanje tako ne glede na velikost ali umetniško oblikovanje fasade.
Poglej Palača Fontainebleau in Graščina
Graščina Vaux-le-Vicomte
Graščina Vaux-le-Vicomte je francoska baročna graščina, ki se nahaja v Maincyju, v bližini Meluna, 55 km jugovzhodno od Pariza v departmaju Seine-et-Marne, Francija.
Poglej Palača Fontainebleau in Graščina Vaux-le-Vicomte
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Palača Fontainebleau in Henrik IV. Francoski
Italijansko renesančno kiparstvo
Italijansko renesančno kiparstvo je bilo pomemben del umetnosti italijanske renesanse, v zgodnjih fazah pa je verjetno predstavljalo vodilno prednost.
Poglej Palača Fontainebleau in Italijansko renesančno kiparstvo
Leda in labod
Leda in labod je zgodba in tema v umetnosti iz grške mitologije, v kateri bog Zevs v obliki laboda zapeljal (ali v nekaterih različicah posilil) Ledo.
Poglej Palača Fontainebleau in Leda in labod
Leda in labod (Leonardo)
Zgodba o Ledi in labodu je bila predmet dveh kompozicij Leonarda da Vincija iz morda leta 1503–10.
Poglej Palača Fontainebleau in Leda in labod (Leonardo)
Leda in labod (Michelangelo)
Leda in labod je Michelangelova izgubljena slika tempere na platnu, ki je nastala leta 1530, zdaj pa je ohranjena le v kopijah in različicah.
Poglej Palača Fontainebleau in Leda in labod (Michelangelo)
Louvrska palača
Louvrska palača (nekdanja kraljeva palača) stoji na desnem bregu Sene v Parizu, med vrtovi Tuilerijske palače in cerkvijo Saint-Germain l'Auxerrois.
Poglej Palača Fontainebleau in Louvrska palača
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Palača Fontainebleau in Manierizem
Mona Liza
cm (Louvre, Pariz). Móna Líza (italijansko, špansko La Gioconda, francosko La Joconde) je slika renesančnega umetnika Leonarda da Vincija, naslikana na les z oljnimi barvami, nekako med letoma 1503 in 1505.
Poglej Palača Fontainebleau in Mona Liza
Nadia Boulanger
Juliette Nadia Boulanger, francoska skladateljica, dirigentka, glasbena pedagoginja, pianistka in organistka, * 16. september 1887, Pariz, † 22. oktober 1979, Pariz.
Poglej Palača Fontainebleau in Nadia Boulanger
Nimfa iz Fontainebleauja
Nimfa iz Fontainebleauja (francosko Nymphe de Fontainebleau), znana tudi kot Nimfa Anet (francosko Nymphe d'Anet) ali nimfa z jelenom (francosko Nymphe au cerf), je bronasti relief iz okoli leta 1543 (Pariz, Louvre, MR 1706), ki ga je ustvaril italijanski kipar Benvenuto Cellini za Château de Fontainebleau v Franciji.
Poglej Palača Fontainebleau in Nimfa iz Fontainebleauja
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Palača Fontainebleau in Pariz
Rustika
Dva različna sloga rustike v Palazzo Medici-Riccardi v Firencah; z gladko oblogo zgoraj in grobo obrnjeno spodaj. V klasični arhitekturi je rustika vrsta zidarske tehnike v kamnu, ki vidnim površinam daje izgled kontrasten teksturi z gladko zaključenimi površinami, iz pravokotnih kamnitih blokov imenovanih klesanec.
Poglej Palača Fontainebleau in Rustika
Sebastiano Serlio
Sebastiano Serlio, italijanski manieristični arhitekt, * 6. september 1475, Bologna, † 1554, Fontainebleau Bil je del italijanske ekipe, ki je zgradila palačo Fontainebleau.
Poglej Palača Fontainebleau in Sebastiano Serlio
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Palača Fontainebleau in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Speča Ariadna
Speča Ariadna, ki je v Vatikanskih muzejih v Vatikanu, je rimska Hadrijanova kopija helenistične skulpture pergamonske šole iz 2.
Poglej Palača Fontainebleau in Speča Ariadna
Sveti Janez Krstnik (Leonardo)
Sveti Janez Krstnik je visokorenesančna oljna slika na orehovem lesu Leonarda da Vincija.
Poglej Palača Fontainebleau in Sveti Janez Krstnik (Leonardo)
Sveti Mihael in zmaj (Rafael)
Sveti Mihael in zmaj je majhna slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.
Poglej Palača Fontainebleau in Sveti Mihael in zmaj (Rafael)
Zgodovina arhitekture
Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.
Poglej Palača Fontainebleau in Zgodovina arhitekture