Kazalo
63 odnosi: Aceton, Alkan, Alken, Atomski polmer, Železova skupina, Bio-MEMS, Brahiterapija, Cooperit, Darmštatij, Diazonijeva sol, Didim Slepi, Elektron (zlata zlitina), Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 5. periode, Eten, Evagrij Pontski, Furan, Geografija Rusije, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota, Gostota elementov (podatkovna stran), Halkopirit, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, ISO 4217, Izparilna toplota, Kopernicij, Linezolid, Nikljeva skupina, Nitro spojine, Nobelova nagrada za kemijo, Norilsk, Obarvano zlato, Obnovljivost, Paladij (razločitev), PD, Platina, Platinska skupina, Prehodni element, Razširitev periodnega sistema elementov, Redoks reakcija, Richard Chenevix (kemik), Ruska invazija na Ukrajino, Rutenij, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kovin, ... Razširi indeks (13 več) »
Aceton
Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.
Poglej Paladij in Aceton
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Paladij in Alkan
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Paladij in Alken
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Paladij in Atomski polmer
Železova skupina
V 8.
Poglej Paladij in Železova skupina
Bio-MEMS
Bio-MEMS je okrajšava za biomedicinske (ali biološke) mikroelektromehanske sisteme.
Poglej Paladij in Bio-MEMS
Brahiterapija
Brahiterapija oz.
Poglej Paladij in Brahiterapija
Cooperit
Cooperit je pomemben platinski mineral s kemijsko formulo (Pt,Pd,Ni)S, ki vsebuje 62,62 % platine in 17,08 % paladija.
Poglej Paladij in Cooperit
Darmštatij
Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.
Poglej Paladij in Darmštatij
Diazonijeva sol
Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.
Poglej Paladij in Diazonijeva sol
Didim Slepi
Didim Slepi, znan tudi kot Didim Aleksandrijski (lat. Didymus Caecus), *313, †398, cerkveni oče, svetopisemski ekseget, laik, ki je več kot pol stoletja vodil katehetsko šolo v Aleksandriji.
Poglej Paladij in Didim Slepi
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.
Poglej Paladij in Elektron (zlata zlitina)
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Paladij in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Paladij in Elektronska lupina
Element 5. periode
Element 5.
Poglej Paladij in Element 5. periode
Eten
Etén, tudi etilén, je nenasičen acikličen ogljikovodik z eno dvojno vezjo (alken) in kemijsko formulo C2H4.
Poglej Paladij in Eten
Evagrij Pontski
Evagrij Pontski (gr. Ευαγριος Ποντικος; lat. Evagrius Ponticus), krščanski menih, diakon, cerkveni oče in asket, * 345, Ibora v Pontu, † 399, Egipt.
Poglej Paladij in Evagrij Pontski
Furan
Furan je heterociklična organska spojina, ki jo sestavlja petčlenski aromatski obroč s štirimi atomi ogljika in enim atomom kisika.
Poglej Paladij in Furan
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Paladij in Geografija Rusije
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Paladij in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Paladij in Gostota
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Paladij in Gostota elementov (podatkovna stran)
Halkopirit
Halkopirit je bakrov/železov sulfidni mineral s kemijsko formulo CuFeS2.
Poglej Paladij in Halkopirit
Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.
Poglej Paladij in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Paladij in Ionski polmer
ISO 4217
ISO 4217 je mednarodni standard, ki določa tričrkovne kratice za valute držav.
Poglej Paladij in ISO 4217
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Paladij in Izparilna toplota
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Poglej Paladij in Kopernicij
Linezolid
Linezolid je sintetični antibiotik, ki se uporablja pri hudih okužbah z grampozitivnimi bakterijami, odpornimi proti številnih drugim antibiotikom.
Poglej Paladij in Linezolid
Nikljeva skupina
V 10. ali nikljevo skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) spadajo prehodne kovine nikelj (Ni), paladij (Pd), platina (Pt) in darmštatij (Ds).
Poglej Paladij in Nikljeva skupina
Nitro spojine
The structure of the nitro group Nitro spojine so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več funkcionalnih skupin, nitro (-NO2).
Poglej Paladij in Nitro spojine
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Paladij in Nobelova nagrada za kemijo
Norilsk
Norilsk je mesto v Krasnojarskem okraju v Rusiji.
Poglej Paladij in Norilsk
Obarvano zlato
Trikotniški diagram barve zlata glede na delež zlata, bakra (Cu) in srebra (Ag) (oz. platine, iridija) Obarvano zlato je zlitina zlata in določenih kovin v različnih razmerjih.
Poglej Paladij in Obarvano zlato
Obnovljivost
Obnovljívost, reproduktívnost ali razmnoževálnost je eno od osnovnih načel znanstvene metode in se nanaša na zmožnost, da se poskus točno obnovi ali ponovi s sistemom, ki deluje neodvisno.
Poglej Paladij in Obnovljivost
Paladij (razločitev)
Paladij je lahko.
Poglej Paladij in Paladij (razločitev)
PD
PD je dvočrkovna kratica, ki lahko pomeni.
Poglej Paladij in PD
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Paladij in Platina
Platinska skupina
Platinska skupina, platinske kovine ali platinoidi je ime skupine šestih prehodnih kovinskih elementov iz 8., 9. in 10. skupine in 5.
Poglej Paladij in Platinska skupina
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Poglej Paladij in Prehodni element
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Paladij in Razširitev periodnega sistema elementov
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Paladij in Redoks reakcija
Richard Chenevix (kemik)
Richard Chenevix, irski kemik, * 1774, † 5. april 1830, Pariz.
Poglej Paladij in Richard Chenevix (kemik)
Ruska invazija na Ukrajino
Rusija je 24.
Poglej Paladij in Ruska invazija na Ukrajino
Rutenij
Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.
Poglej Paladij in Rutenij
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Paladij in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Paladij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Paladij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Paladij in Seznam kemijskih vsebin
Seznam kovin
Seznam kovin.
Poglej Paladij in Seznam kovin
Sibirske trape
Sibirske trape so velika regija vulkanskih kamnin, znana kot velika magmatska provinca, v Sibiriji v Rusiji.
Poglej Paladij in Sibirske trape
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Paladij in Srebro
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Paladij in Svinec
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Paladij in Tabela izotopov
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Paladij in Tališča elementov (podatkovna stran)
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Paladij in Valenca
Vesta
Vesta (latinska izgovorjava) je deviška boginja ognjišča, doma in družine v rimski religiji.
Poglej Paladij in Vesta
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Paladij in Vodikov peroksid
Vrelišča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Paladij in Vrelišča elementov (podatkovna stran)
William Hyde Wollaston
William Hyde Wollaston, PRS, angleški kemik in fizik, * 6. avgust 1766, † 22. december 1828.
Poglej Paladij in William Hyde Wollaston
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Paladij in Zlato
1 E14 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki so trajajo ali so trajali med 1014 in 1015 sekundami (3,2 milijonov in 32 milijonov let).
Poglej Paladij in 1 E14 s
46 (število)
46 (šéstinštírideset) je naravno število, za katero velja 46.
Poglej Paladij in 46 (število)