Kazalo
75 odnosi: Adiža, Adria, Apenini, Apulija, Asiago, Autari, Bella ciao, Bellinzona, Benečija, Beneška republika, Bologna, Brzični škratec, Cremona, Dravinjske gorice, Druga punska vojna, Emilija - Romanja, François, vojvoda Guiški, Furlanska nižina, Geografija Švice, Geografija Evrope, Geografija Italije, Goriška (grofija), Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije, Gotfrid II. Lotarinški, Grana Padano, Halštatska kultura, Hiša na kolih, Ildibad, Italija, Italijanska kampanja (1943–1945), Italijanski gospodarski čudež, Justin II., Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Ligurija, Ligurske Alpe, Ljubljanica, Ljudstva antične Italije, Lombardija, Marmorirana smrdljivka, Matilda Toskanska, Metropolitansko mesto Bologna, Modena, Neapeljsko kraljestvo, Nemške obrambne linije v Italiji, Novara (pokrajina), Osma armada (Združeno kraljestvo), Otello (opera), Pad, Padova, Parma, ... Razširi indeks (25 več) »
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Poglej Padska nižina in Adiža
Adria
Adria je mesto v severni Italiji.
Poglej Padska nižina in Adria
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Padska nižina in Apenini
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Padska nižina in Apulija
Asiago
Asiago je manjše mesto (približno 6500 prebivalcev) na planoti (Altopiano di Asiago ali Altopiano dei Sette Comuni) v pokrajini Vicenza v deželi Benečija v severovzhodni Italiji, v bližini meje med deželama Benečija in Trentinsko - Zgornje Poadižje/Južna Tirolska ter na vznožju Alp.
Poglej Padska nižina in Asiago
Autari
Autari, znan tudi kot Agilolf, je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 584 do svoje smrti, * okrog 540, † 5. september 590, Pavia, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Padska nižina in Autari
Bella ciao
»Bella ciao« (»Lepotica, adijo«) je italijanska ljudska protestna pesem iz poznega 19.
Poglej Padska nižina in Bella ciao
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Poglej Padska nižina in Bellinzona
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Padska nižina in Benečija
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Padska nižina in Beneška republika
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Padska nižina in Bologna
Brzični škratec
Brzični škratec (znanstveno ime Coenagrion mercuriale) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Zahodni Evropi in Magrebu v Severni Afriki.
Poglej Padska nižina in Brzični škratec
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Padska nižina in Cremona
Dravinjske gorice
Dravinjske gorice so rahlo valovito gričevje med Pohorjem na severu, vzhodnimi odrastki Karavank na jugu, Halozami na jugovzhodu in Dravsko-Ptujskim poljem na severovzhodu.
Poglej Padska nižina in Dravinjske gorice
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Padska nižina in Druga punska vojna
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Padska nižina in Emilija - Romanja
François, vojvoda Guiški
François, vojvoda Guiški in Aumalski in prvi princ Joinvilla (francosko François de Guise) je bil francoski general in državnik, pomemben voditelj med francosko-italijansko vojno 1551–1559 in francoskimi verskimi vojnami, umorjen med obleganjem Orleansa leta 1563, * 17. februar 1519, Bar-le-Duc (Meuse), † 24.
Poglej Padska nižina in François, vojvoda Guiški
Furlanska nižina
Meretom di Capitolo Furlanska nižina (italijansko Bassa friulana, La Bassa ali Basso Friuli, furlansko Basse furlane, vzhodno-furlansko Bassa furlana) je zemljepisno območje Furlanije - Julijske krajine in Benečije opredeljena z aluvialno ravnino.
Poglej Padska nižina in Furlanska nižina
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Poglej Padska nižina in Geografija Švice
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Padska nižina in Geografija Evrope
Geografija Italije
Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.
Poglej Padska nižina in Geografija Italije
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Padska nižina in Goriška (grofija)
Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije
Razhajanje sever – jug je v Italiji oznaka za velike gospodarske in socialne razlike med severnimi deželami in južno ter otočno Italijo.
Poglej Padska nižina in Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije
Gotfrid II. Lotarinški
Gotfrid II.
Poglej Padska nižina in Gotfrid II. Lotarinški
Grana Padano
Grana Padano je zelo trd italijanski sir za ribanje, ki izvira iz Padske nižine, po kateri nosi tudi ime.
Poglej Padska nižina in Grana Padano
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Padska nižina in Halštatska kultura
Hiša na kolih
Hiša na kolih (množina imenovana tudi kolišče) je hiša, ki je postavljena na kole (pilote) nad površino tal ali vodnih teles.
Poglej Padska nižina in Hiša na kolih
Ildibad
Ildibad, včasih tudi Hildebad (latinsko, grško, Ildíbados) je bil leta 540–541 kralj italskega Ostrogotskega kraljestva, * ni znano, † 541.
Poglej Padska nižina in Ildibad
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Padska nižina in Italija
Italijanska kampanja (1943–1945)
Italijanska kampanja je ime za glavni del invazije na Italijo med letoma 1943-45: gre za vojaško operacijo Zaveznikov, ki je v bistvu predpostavljala nevtralizacijo Italije kot prvo fazo napada na Nemčijo.
Poglej Padska nižina in Italijanska kampanja (1943–1945)
Italijanski gospodarski čudež
Italijanski gospodarski čudež ali gospodarski boom Italije je naziv za obdobje italijanskega gospodarstva med petdesetimi in sedemdesetimi leti dvajsetega stoletja, v katerih je država doživela izredno gospodarsko in tehnološko rast.
Poglej Padska nižina in Italijanski gospodarski čudež
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Padska nižina in Justin II.
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (IATA: LJU, ICAO: LJLJ) je osrednje slovensko mednarodno letališče preko katerega poteka 97 odstotkov celotnega letalskega potniškega prometa v Sloveniji in je edino poleg Mariborskega letališča primerno za mednarodni komercialni letalski promet opremljeno z ILS v Sloveniji.
Poglej Padska nižina in Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Padska nižina in Ligurija
Ligurske Alpe
Položaj Ligurskih Alp v Alpah Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom.
Poglej Padska nižina in Ligurske Alpe
Ljubljanica
Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.
Poglej Padska nižina in Ljubljanica
Ljudstva antične Italije
Ljudstva antične Italije je skupno poimenovanje kultur in etnij, ki so naseljevale Apeninski polotok pred nastankom Rima.
Poglej Padska nižina in Ljudstva antične Italije
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Padska nižina in Lombardija
Marmorirana smrdljivka
Marmorirana smrdljivka (znanstveno ime Halyomorpha halys) je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, izvorno razširjena v Vzhodni Aziji, ki je bila v začetku 21.
Poglej Padska nižina in Marmorirana smrdljivka
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Padska nižina in Matilda Toskanska
Metropolitansko mesto Bologna
Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Padska nižina in Metropolitansko mesto Bologna
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Padska nižina in Modena
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Padska nižina in Neapeljsko kraljestvo
Nemške obrambne linije v Italiji
Med drugo svetovno vojno je Nemčija pripravila vrsto obrambnih linij preko vsega Apeninskega polotoka, v predvidevanju možnosti zavezniške invazije na Italijo, ki se je kasneje tudi zgodila.
Poglej Padska nižina in Nemške obrambne linije v Italiji
Novara (pokrajina)
Pokrajina Novara (v italijanskem izvirniku Provincia di Novara, izg. Provinča di Novàra) je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Piemont.
Poglej Padska nižina in Novara (pokrajina)
Osma armada (Združeno kraljestvo)
8.
Poglej Padska nižina in Osma armada (Združeno kraljestvo)
Otello (opera)
Reklamni plakat za opero iz leta 1884 Otello je opera v štirih dejanjih Giuseppeja Verdija.
Poglej Padska nižina in Otello (opera)
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Padska nižina in Pad
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Padska nižina in Padova
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Padska nižina in Parma
Peninske Alpe
Peninske Alpe (francosko Alpes Pennines ali Alpes valaisannes, nemško Walliser Alpen) je podskupina Zahodnih Alp.
Poglej Padska nižina in Peninske Alpe
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Padska nižina in Piemont
Polica, Grosuplje
Polica je naselje v občini Grosuplje.
Poglej Padska nižina in Polica, Grosuplje
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Padska nižina in Prelaz Brenner
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Padska nižina in Rimska Italija
Rimska vila
Rimska vila je bila podeželska hiša s posestvom, zgrajena za višji razred v Rimski republiki in rimskem cesarstvu.
Poglej Padska nižina in Rimska vila
Romarska cesta
Romarska cesta (tudi romipeta ali romejska cesta) je skupina cest in poti, ki so v povezavi vodile do Rima in drugih večjih božjepotnih krajev, na primer Jeruzalema in Kompostele.
Poglej Padska nižina in Romarska cesta
Rubikon
Rubikon je približno 80 km dolga reka v Italiji, ki teče od Apeninov po južnem delu dežele Emilija - Romanja in se izliva v Jadransko morje med krajema Rimini in Cesena.
Poglej Padska nižina in Rubikon
Rumeni porečnik
Rumeni porečnik (znanstveno ime Stylurus flavipes) je raznokrili kačji pastir iz družine porečnikov, ki poseljuje nižinske reke v pasu od Zahodne Evrope prek Severne Azije do Daljnega vzhoda.
Poglej Padska nižina in Rumeni porečnik
Savojske Alpe
Savojske Alpe, tudi Grajiške Alpe (italijansko Alpi Graie; francosko Alpes grées) so gorovje v zahodnem delu Alp.
Poglej Padska nižina in Savojske Alpe
Sile (reka)
Reka Sile (beneško: Sil) je 95 km dolga reka v severni Italiji v Benečiji.
Poglej Padska nižina in Sile (reka)
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Padska nižina in Slovenski eksonimi
Storževa listonožka
Storževa listonožka (znanstveno ime Leptoglossus occidentalis) je rastlinojeda stenica iz družine usnjatih stenic, izvorno razširjena po vzhodnem delu Severne Amerike, od koder se je s človekovo pomočjo razširila po vsej celini in drugod po svetu.
Poglej Padska nižina in Storževa listonožka
Temni slaniščar
Temni slaniščar (znanstveno ime Selysiothemis nigra) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večini Sredozemlja in na vzhodu do Srednje Azije.
Poglej Padska nižina in Temni slaniščar
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Poglej Padska nižina in Ticino
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Padska nižina in Toskana
Tuskegeejski letalci
Tuskegeejski letálci so bili skupina večinoma afroameriških vojaških pilotov (lovskih letal in bombnikov), ki so se borili med 2. svetovno vojno.
Poglej Padska nižina in Tuskegeejski letalci
Vercelli
Vercelli (Vërsèj v piemontščini) je mesto in občina s približno 47.000 prebivalci v pokrajini Vercelli, Piemont, Italija.
Poglej Padska nižina in Vercelli
Via Aemilia
Via Aemilia (italijansko Via Emilia) je bila rimska cesta v severni italijanski planoti, ki je tekla od Ariminuma (Rimini) na jadranski obali, do Placentie (Piacenza) ob reki Pad.
Poglej Padska nižina in Via Aemilia
Via Annia
Via Annia je bila konzularna rimska cesta preko ozemlja Jadranskih Venetov.
Poglej Padska nižina in Via Annia
Via Flaminia
Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.
Poglej Padska nižina in Via Flaminia
Vojvodina Mantova
Vojvodska palača, Mantova Isabella d’Este, Leonardo da Vinci Vojvodina Mantova (italijansko Ducato di Mantova) je bilo območje v severni Italiji v poznem srednjem veku in v zgodnjem sodobnem obdobju.
Poglej Padska nižina in Vojvodina Mantova
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Padska nižina in Vzhodne Alpe
Zahodne Alpe
Ime Zahodne Alpe se nanaša na zahodni del območja Alp.
Poglej Padska nižina in Zahodne Alpe
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Padska nižina in Zgodovina Italije
Prav tako znan kot Padska dolina, Padsko nižavje, Pianura Padana.