Odpri v Google MapsKazalo
163 odnosi: Adda, Addizione Erculea, Adiža, Adria, Adulske Alpe, Alemani, Alpe, Amedeo di Castellamonte, Apenini, Apeninski polotok, Avstrijska nasledstvena vojna, Švicarske Alpe, Bazilika Superga, Benečija, Beneška laguna, Beneški zaliv, Benetke, Berninska železnica, Bitka pri Klastidiju, Bitka pri Trebiji, Bitka v Insubriji, Bojana (reka), Bologna, Cisalpinska republika, Cisalpska Galija, Classe, Classis, antično pristanišče, Cremona, Cremona (pokrajina), Demetrij Hvarski, Devetletna vojna, Dolina Susa, Družina Farnese, Dvočrkovna kratica, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Emilija - Romanja, Emona, Eridan, Estejev grad, Etruščanska mitologija, Etrurija, Evropska razvodnica, Ferrante I. Gonzaga, Ferrara, Ferrara (pokrajina), Filipčič, Furlanija, Gaj Julij Cezar, Galla Placidia, Geografija Švice, ... Razširi indeks (113 več) »
Adda
Adda Adda je reka v severnoitalijanski deželi Lombardiji in levi pritok Pada.
Poglej Pad in Adda
Addizione Erculea
Addizione Erculea je območje urbane širitve, ki je nastala leta 1492 s širitvijo obzidanih mestnih meja Ferrare v Italiji.
Poglej Pad in Addizione Erculea
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Poglej Pad in Adiža
Adria
Adria je mesto v severni Italiji.
Poglej Pad in Adria
Adulske Alpe
Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.
Poglej Pad in Adulske Alpe
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Pad in Alemani
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Pad in Alpe
Amedeo di Castellamonte
Amedeo di Castellamonte, italijanski slikar, arhitekt, civilni in vojaški inženir, * 17. julij 1613, Torino, † 17. september 1683, Torino.
Poglej Pad in Amedeo di Castellamonte
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Pad in Apenini
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Pad in Apeninski polotok
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Pad in Avstrijska nasledstvena vojna
Švicarske Alpe
Alpska regija v Švici, ki jo običajno imenujemo Švicarske Alpe (retoromanščina Alpe svizras), predstavlja glavno naravno značilnost države in je skupaj s planoto Mittelland in Švicarsko Juro, ena od treh glavnih geografskih regij.
Poglej Pad in Švicarske Alpe
Bazilika Superga
Bazilika Superga (italijansko: Basilica di Superga) je cerkev v bližini Torina v Italiji, ki je ime dobila po kraju, sicer pa je njeno ime Basilica della Natività di Maria Vergine (Bazilika Jezusovega rojstva Device Marije).
Poglej Pad in Bazilika Superga
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Pad in Benečija
Beneška laguna
Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.
Poglej Pad in Beneška laguna
Beneški zaliv
Beneški zaliv Benéški zalív (italijansko Golfo di Venezia) je severni del Jadranskega morja, ki ga omejuje navidezna črta med izlivom reke Pad in koncem istrskega polotoka, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Poglej Pad in Beneški zaliv
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Pad in Benetke
Berninska železnica
Berninska železnica je enotirna železniška proga, tirne širine 1000 mm, ki je del Retijske železnice (RhB).
Poglej Pad in Berninska železnica
Bitka pri Klastidiju
Bitka pri Klastidiju (latinsko Clastidium) je bila bitka leta 222 pr.
Poglej Pad in Bitka pri Klastidiju
Bitka pri Trebiji
Bitka pri Trebiji (reka Trèbbia; latinsko Trebia) je bila prva velika bitka druga punske vojne, ki se je dogajala 22.
Poglej Pad in Bitka pri Trebiji
Bitka v Insubriji
Bitka v Insubriji v sedanji Lombardiji leta 203 pr. n. št. je bila velika bitka med Kartažani in Rimljani, ki jo je proti koncu druge punske vojne vodil kartažanski general Mago Barka, sin Hamilkarja Barke in brat Hanibala Barke.
Poglej Pad in Bitka v Insubriji
Bojana (reka)
Bojana (albansko Bunë, črnogorsko Бојана), reka v Albaniji in Črni gori.
Poglej Pad in Bojana (reka)
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Pad in Bologna
Cisalpinska republika
Cisalpinska republika (italijansko Repubblica Cisalpina) je bila francoska sestrska republika v sedanji severni Italiji in je obstajala od leta 1797 do 1802.
Poglej Pad in Cisalpinska republika
Cisalpska Galija
Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.
Poglej Pad in Cisalpska Galija
Classe
Classe je del (it. frazione) italijanske občine Ravenna, ki je po popisu leta 2016 štel 1989 prebivalcev.
Poglej Pad in Classe
Classis, antično pristanišče
Classis ali Civitas Classis je bilo pristanišče 4 km jugovzhodno od Ravene v Italiji.
Poglej Pad in Classis, antično pristanišče
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Pad in Cremona
Cremona (pokrajina)
Pokrajina Cremona (v italijanskem izvirniku Provincia di Cremona) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Pad in Cremona (pokrajina)
Demetrij Hvarski
Demetrij Hvarski (grško: Δημήτριος ἐκ Φάρου, latinsko: Demetrius), grški plemič, ki je kot vazal ilirskega kralja Agrona vladal na otoku Hvaru, po prvi ilirski vojni pa kot varovani kralj Rimske republike delu ilirske jadranske obale, * ni znano, † 214.
Poglej Pad in Demetrij Hvarski
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Pad in Devetletna vojna
Dolina Susa
Dolina Susa (italijansko: Val di Susa, francosko: Val de Suse, okcitansko: Val d'Ors) je dolina v Piemontu v severni Italiji.
Poglej Pad in Dolina Susa
Družina Farnese
Družina Farnese je bila vplivna družina v renesančni Italiji.
Poglej Pad in Družina Farnese
Dvočrkovna kratica
Dvočrkovne kratice.
Poglej Pad in Dvočrkovna kratica
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Pad in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Pad in Emilija - Romanja
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Pad in Emona
Eridan
Eridan je zelo dolgo ozvezdje južne nebesne poloble.
Poglej Pad in Eridan
Estejev grad
Estejev grad ali grad svetega Mihaela (castello di San Michele) je srednjeveški grad, obdan z obrambnim jarkom v središču Ferrare v severni Italiji.
Poglej Pad in Estejev grad
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Pad in Etruščanska mitologija
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Pad in Etrurija
Evropska razvodnica
Glavna evropska razvodnica je drenažna ločnica ("razvodje"), ki ločuje porečja rek, ki se izlivajo v Atlantski ocean, Severno morje in Baltsko morje, od tistih, ki napajajo Sredozemsko morje, Jadransko morje in Črno morje.
Poglej Pad in Evropska razvodnica
Ferrante I. Gonzaga
Ferrante I. Gonzaga, znan tudi kot Ferdinand, princ Molfette (Mantova, 28. januar 1507–Bruselj, 15. november 1557), je bil italijanski kondotjer, zaupanja vreden častnik cesarja Karla V., podkralj Sicilije od leta 1535 do 1546 in guverner Milana od 1546 do 1554; od leta 1539 je bil vladar okrožja Guastalla.
Poglej Pad in Ferrante I. Gonzaga
Ferrara
Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.
Poglej Pad in Ferrara
Ferrara (pokrajina)
Pokrajina Ferrara (v italijanskem izvirniku Provincia di Ferrara, izg. Provinča di Ferrara) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Pad in Ferrara (pokrajina)
Filipčič
Filipčič je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Pad in Filipčič
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Pad in Furlanija
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Pad in Gaj Julij Cezar
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Pad in Galla Placidia
Geografija Švice
Geografija Švice zajema geografske značilnosti Švice, gorske in celinske države, ki leži v zahodni in srednji Evropi.
Poglej Pad in Geografija Švice
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Pad in Geografija Evrope
Geografija Italije
Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.
Poglej Pad in Geografija Italije
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Pad in Giovanni Domenico Cassini
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Poglej Pad in Gotthard (prelaz)
Grad Valentino
Grad Valentino (italijansko Castello del Valentino) je zgodovinska zgradba v italijanskem mestu Torino.
Poglej Pad in Grad Valentino
Grana Padano
Grana Padano je zelo trd italijanski sir za ribanje, ki izvira iz Padske nižine, po kateri nosi tudi ime.
Poglej Pad in Grana Padano
Guastalla
Guastalla je mesto in občina v pokrajini Reggio Emilia v deželi Emiliji - Romanji v Italiji.
Poglej Pad in Guastalla
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Pad in Habsburška monarhija
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Pad in Helveti
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Pad in Henrik VII. Luksemburški
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Pad in Huni
Ildibad
Ildibad, včasih tudi Hildebad (latinsko, grško, Ildíbados) je bil leta 540–541 kralj italskega Ostrogotskega kraljestva, * ni znano, † 541.
Poglej Pad in Ildibad
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Pad in Italija
Italijanska kampanja (1943–1945)
Italijanska kampanja je ime za glavni del invazije na Italijo med letoma 1943-45: gre za vojaško operacijo Zaveznikov, ki je v bistvu predpostavljala nevtralizacijo Italije kot prvo fazo napada na Nemčijo.
Poglej Pad in Italijanska kampanja (1943–1945)
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Pad in Jadransko morje
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Pad in Južna Tirolska
Kačji potočnik
Kačji potočnik (znanstveno ime Ophiogomphus cecilia) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjena po Srednji in Vzhodni Evropi ter zahodu Sibirije.
Poglej Pad in Kačji potočnik
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Pad in Köppnova podnebna klasifikacija
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Pad in Kelti
Kimbri
Kimbri, pleme iz severne Evrope, ki je v poznem 2.
Poglej Pad in Kimbri
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Pad in Konrad II. Nemški
Kotijske Alpe
Kotijske Alpe (francosko Alpes Cottiennes, italijansko Alpi Cozie) so gorovje v jugozahodnem delu Alp.
Poglej Pad in Kotijske Alpe
Kronologija druge svetovne vojne
Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.
Poglej Pad in Kronologija druge svetovne vojne
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Pad in Kvartar
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Pad in Langobardi
Latinske pravice
Casino v Latium adiectum v sedanji Latinski dolini, kjer je bila ustanovljena latinska kolonija Latinske pravice ali latinsko državljanstvo (latinsko ali) je bil niz pravic, uzakonjenih v rimskem pravu, ki so se sprva podeljevale samo Latincem, se pravi prebivalcem Lacija (Latium vetus) in njihovi kolonij (Latium adiectum).
Poglej Pad in Latinske pravice
Leponti
Transpadske Galije Leponti (italijansko Leponzi, Leponti ali Lepontini) so bili starodavno keltsko ljudstvo, v pozni bronasti dobi naseljeno v alpskem delu Retije (del sedanje Švice in severne Italije).
Poglej Pad in Leponti
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Pad in Liguri
Liutprand
Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.
Poglej Pad in Liutprand
Lodi (pokrajina)
Pokrajina Lodi (v italijanskem izvirniku Provincia di Lodi) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardijo.
Poglej Pad in Lodi (pokrajina)
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Pad in Lombardija
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Pad in Mantova
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Pad in Matilda Toskanska
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Pad in Milano
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Pad in Milanska vojvodina
Mincio
Mincio (latinsko Mincius, starogrško Minchios, Μίγχιος) je reka v deželi Lombardija v severni Italiji.
Poglej Pad in Mincio
Monte Rosa
Monte Rosa (ali sopomenka kot pleonazem: masiv Monte Rosa (italijansko Massiccio del Monte Rosa, nemško Monte Rosa-Massiv; francosko massif du Mont Rose) je gorski masiv, ki se nahaja v vzhodnem delu Peninskih Alp med Švico (Valais) in Italijo (Piemont in Dolina Aoste). Monte Rosa je drugi najvišji vrh v Alpah in zahodni Evropi.
Poglej Pad in Monte Rosa
Monza
Monza (lombardsko Mùnscia; latinsko: Modestia) je mesto in občina na reki Lambro, pritoku reke Pad v deželi Lombardija v Italiji, in leži približno 15 kilometrov severo-severovzhodno od Milana.
Poglej Pad in Monza
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Pad in Oglejski patriarhat
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Poglej Pad in Padska nižina
Palača Farnese, Piacenza
Palača Farnese (italijansko Palazzo Farnese) je palača v Piacenzi v severni Italiji.
Poglej Pad in Palača Farnese, Piacenza
Papež Klemen X.
Papež Klemen X. (rojen kot Emilio Bonaventura Altieri), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. julij 1590, Rim, † 22. julij 1676.
Poglej Pad in Papež Klemen X.
Papež Leon I.
Leon Veliki ali Leon I., je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 390 Toskana, (Italija), † 10. november 461, Rim, Zahodnorimsko cesarstvo; svetnik in cerkveni učitelj; god 10. november.
Poglej Pad in Papež Leon I.
Parmigiano Reggiano
Parmezan (italijanskoː Parmigiano Reggiano) je zelo trd italijanski sir za ribanje.
Poglej Pad in Parmigiano Reggiano
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Pad in Pavia
Pavia (pokrajina)
Pokrajina Pavia (v italijanskem izvirniku Provincia di Pavia) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Pad in Pavia (pokrajina)
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Pad in Pelazgi
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Pad in Piacenza
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Pad in Piemont
Poimenski seznam rek
Poimenski seznam rek.
Poglej Pad in Poimenski seznam rek
Pokrajina Videm
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Pad in Pokrajina Videm
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Pad in Pontonski most
Porto Levante (otok)
Otok Isola di Porto Levante) je umetni otok v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Rovigo). Otok sestoji iz plavajočega armiranega betona. Dograjen je bil leta 2008 v Španiji, od koder je priplul v Jadransko morje s pomočjo vlačilcev. Tu je bil obtežen s peskom in položen na morsko dno pri globini 30 m, tako da je ostala nad površino 17 m visoka struktura.
Poglej Pad in Porto Levante (otok)
Prelaz Bernina
Vzolžni prerez ceste Prelaz Bernina (ital. Passo del Bernina, nemško Berninapass) je gorski prelaz v švicarskem kantonu Graubünden.
Poglej Pad in Prelaz Bernina
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Pad in Prelaz Brenner
Prelaz Maloja
Prelaz Maloja (Italijansko: Passo del Maloja, Nemško: Malojapass) (1815 mnm) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah v kantonu Graubünden, ki povezuje Engadin z Val Bregaglia, še v Švici in Chiavenna v Italiji Označuje ločnico med porečjem Donava in Po.
Poglej Pad in Prelaz Maloja
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Pad in Ravena
Ravena (pokrajina)
Pokrajina Ravena (v italijanskem izvirniku Provincia di Ravenna) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Pad in Ravena (pokrajina)
Ravenski eksarhat
Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.
Poglej Pad in Ravenski eksarhat
Rečna delta
Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.
Poglej Pad in Rečna delta
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Pad in Reka
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Pad in Retija
Rimini (pokrajina)
Pokrajina Rimini (v italijanskem izvirniku Provincia di Rimini, izg. Provinča di Rìmini) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.
Poglej Pad in Rimini (pokrajina)
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Pad in Rimska cesta
Rovigo (pokrajina)
Pokrajina Rovigo (v italijanskem izvirniku Provincia di Rovigo) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Pad in Rovigo (pokrajina)
Rumeni porečnik
Rumeni porečnik (znanstveno ime Stylurus flavipes) je raznokrili kačji pastir iz družine porečnikov, ki poseljuje nižinske reke v pasu od Zahodne Evrope prek Severne Azije do Daljnega vzhoda.
Poglej Pad in Rumeni porečnik
Sabbioneta
Sabbioneta je mesto in občina v pokrajini Mantova v deželi Lombardija v severni Italiji.
Poglej Pad in Sabbioneta
Samnitske vojne
Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.
Poglej Pad in Samnitske vojne
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Pad in Savoja
Savojske Alpe
Savojske Alpe, tudi Grajiške Alpe (italijansko Alpi Graie; francosko Alpes grées) so gorovje v zahodnem delu Alp.
Poglej Pad in Savojske Alpe
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Pad in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Pad in Seznam rek v Evropi
Seznam rek v Italiji
Seznam rek v Italiji z dolžino italijanskega dela ter reke v celoti.
Poglej Pad in Seznam rek v Italiji
Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij
Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij vsebuje 2 · 292.
Poglej Pad in Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij
Situlska umetnost
Vaška situla (kopija v povečavi, ki stoji v istoimenski vasi) Situlska umetnost je vrhunec likovnega ustvarjanja železnodobnih ljudi.
Poglej Pad in Situlska umetnost
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Pad in Slovenski eksonimi
Slovensko domobranstvo
Slovensko domobranstvo (kratica SD) je bila policijska-paravojaška formacija, ki jo je na pobudo predstavnikov slovenskih predvojnih političnih strank septembra 1943 ustanovila in z orožjem in ostalo opremo oskrbovala nemška uprava na področju bivše Ljubljanske pokrajine (to so Nemci zasedli po kapitulaciji Italije).
Poglej Pad in Slovensko domobranstvo
Spina
Spina je bilo antično pristanišče ob Jadranskem morju v delti reke Pad, ki so ga ustanovili Etruščani.
Poglej Pad in Spina
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Pad in Sredozemsko morje
Stolnica svetega Jurija, Ferrara
Stolnica v Ferrari (italijansko Basilica Cattedrale di San Giorgio, Duomo di Ferrara) je rimskokatoliška stolnica in manjša bazilika v Ferrari v severni Italiji.
Poglej Pad in Stolnica svetega Jurija, Ferrara
Susa, Piemont
Susa (latinsko: Segusio) je mesto in občina v Piemontu v Italiji.
Poglej Pad in Susa, Piemont
Sveti Sabin
Sveti Sabin (lat.: Sabinus, it.: Savino ali Sabino), škof v Piacenzi (San Savino di Piacenza), rojen leta 333 v Milanu, je bil prijatelj in sodelavec svetega Ambroža, milanskega škofa.
Poglej Pad in Sveti Sabin
Tavrini
Tavrini so bili kelto-ligursko pleme, ki je v železni dobi živelo v gornji dolini reke Pad okoli sedanjega Torina.
Poglej Pad in Tavrini
Teraferma
Domini di Terraferma (beneško domini de terraferma ali stato da tera, liter. 'celinske domene' ali 'celinska država') je bilo zaledno ozemlje Beneške republike onkraj jadranske obale v severovzhodni Italiji.
Poglej Pad in Teraferma
Tibera
Tok reke Tibera v Rimu Tíbera je s 406 km tretja najdaljša reka v Italiji, daljša sta Pad in Adiža.
Poglej Pad in Tibera
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Poglej Pad in Ticino
Ticinum
Konstantinov zlatnik, kovan v Ticinumu leta 313 Ticinum, sodobna Pavia, je bil antično mesto v Transpadanski Galiji ob reki z enakim imenom (sodobni Ticino), malo pred njenim izlivom v reko Pad.
Poglej Pad in Ticinum
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Poglej Pad in Torino
Torino (pokrajina)
Pokrajina Torino (v italijanskem izvirniku Provincia di Torino, izg. Provinča di Torìno) je bila ena od osmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Piemont.
Poglej Pad in Torino (pokrajina)
Trasimensko jezero
Trasimensko jezero (italijansko Lago Trasimeno, latinsko Trasumennus, etruščansko Tarśmina) je jezero v pokrajini Perugia, v deželi Umbrija v Italiji na meji s Toskano.
Poglej Pad in Trasimensko jezero
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Pad in Trento
Val Camonica
Val Camonica (tudi Valcamonica ali dolina Camonica, vzhodnolombardsko Al Camònega) je ena največjih dolin v osrednjih Alpah v vzhodni Lombardiji v Italiji.
Poglej Pad in Val Camonica
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Pad in Valentinijan I.
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Pad in Valentinijan II.
Valli di Comacchio
Zemljevid iz leta 1603 Valli di Comacchio, je laguna v severnem Jadranskem morju, severno od mesta Ravenna.
Poglej Pad in Valli di Comacchio
Varese (pokrajina)
Pokrajina Varese (v italijanskem izvirniku Provincia di Varese) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.
Poglej Pad in Varese (pokrajina)
Veliki Sveti Bernard
Prelaz Veliki Sveti Bernard (francosko: Col du Grand St-Bernard, italijansko: Colle del Gran San Bernardo, nemško: Grosser Sankt Bernhard; 2,469 m) je tretji najvišji cestni prelaz v Švici.
Poglej Pad in Veliki Sveti Bernard
Via Aemilia
Via Aemilia (italijansko Via Emilia) je bila rimska cesta v severni italijanski planoti, ki je tekla od Ariminuma (Rimini) na jadranski obali, do Placentie (Piacenza) ob reki Pad.
Poglej Pad in Via Aemilia
Via Annia
Via Annia je bila konzularna rimska cesta preko ozemlja Jadranskih Venetov.
Poglej Pad in Via Annia
Via Popilia
Potek Viae Popiliae Odsek Viae Popiliae (Capua-Regium) v sedanji provinci Reggio Calabria Via Popilia je ime dveh antičnih rimskih cest, ki sta se začeli graditi pod konzulom Publijem Popilijem Laenasom (132 pr. n. št.). Prva cesta je bila nadaljevanje Viae Flaminiae od Arminija (Rimini) na jadranski obali skozi regijo, v kateri so kasneje nastale Benetke.
Poglej Pad in Via Popilia
Via Postumia
Via Postumia (Postumijeva cesta) je bila stara rimska cesta v severni Italiji, zgrajena leta 148 pred našim štetjem po naročilu konzula Spurija Postumija Albina Magnusa.
Poglej Pad in Via Postumia
Visoka voda
Visoka voda je dobesedni prevod italijanskega izraza »acqua alta«.
Poglej Pad in Visoka voda
Vodnar (ozvezdje)
Vodnar (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Pad in Vodnar (ozvezdje)
Vojna druge koalicije
Druga koalicija (1798-1800) označuje drugo večje vojaško sodelovanje več evropskih držav v boju proti revolucionarnemu Francoskemu konzulatu.
Poglej Pad in Vojna druge koalicije
Vojna prve koalicije
Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.
Poglej Pad in Vojna prve koalicije
Vojvodina Benevento
Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.
Poglej Pad in Vojvodina Benevento
Vojvodina Ferrara
Vojvodina Ferrara (italijansko Ducato di Ferrara) je bila suverena država v današnji severni Italiji.
Poglej Pad in Vojvodina Ferrara
Vojvodska palača, Colorno
Vojvodska palača, znana tudi kot Reggia di Colorno, je stavba v mestu Colorno v pokrajini Parma v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Pad in Vojvodska palača, Colorno
Wormska pogodba (1743)
Wormska pogodba, politično in vojaško zavezništvo med Veliko Britanijo, Avstrijo in Sardinskim kraljestvom, sklenjeno med avstrijsko nasledstveno vojno, 13. septembra 1743 v Wormsu.
Poglej Pad in Wormska pogodba (1743)
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Pad in Zgodovina Rimskega cesarstva
1 E5 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 105 metrov (100 km) do 106 m (1000 km).
Poglej Pad in 1 E5 m
10. gorska divizija (lahka pehota)
10.
Poglej Pad in 10. gorska divizija (lahka pehota)
23. april
23.
Poglej Pad in 23. april
Prav tako znan kot Po.