Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Očesce

Index Očesce

Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.

Kazalo

  1. 30 odnosi: Alona sketi, Ščipalci, Ščitaste stenice, Šuštarji, Žuželke, Členonožci, Čmrlj, Bolhe, Dvojnonoge, Dvokrilci, Gliste, Kamelovratnice, Kožekrilci, Kobilice, Lateralna inhibicija, Metulji, Mladoletnice, Mravlje, Nogoprelci, Pajki, Piezodorus lituratus, Počasniki, Pračeljustnice, Pravi mrežekrilci, Stenice, Strigalice, Strige, Talne uši, Velekrilci, Zajedavske uši.

Alona sketi

Alona sketi je vrsta vodne bolhe iz družine Chydoridae, ki jo je leta 1990 odkril raziskovalec tedanjega Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani v vodnih kotanjah v jami na jugozahodu Slovenije.

Poglej Očesce in Alona sketi

Ščipalci

Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Očesce in Ščipalci

Ščitaste stenice

Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.

Poglej Očesce in Ščitaste stenice

Šuštarji

Šuštarji (znanstveno ime Pyrrhocoridae) so po vsem svetu razširjena družina stenic z več kot 300 vrstami.

Poglej Očesce in Šuštarji

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Poglej Očesce in Žuželke

Členonožci

Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).

Poglej Očesce in Členonožci

Čmrlj

sončnici'' Čmrlj (znanstveno ime Bombus) je prepoznaven rod kožekrilcev, ki ga natančneje uvrščamo med prave čebele (družina Apidae), vanj pa uvrščamo približno 250 vrst, razširjenih skoraj po vsej Evraziji in obeh Amerikah.

Poglej Očesce in Čmrlj

Bolhe

Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.

Poglej Očesce in Bolhe

Dvojnonoge

Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.

Poglej Očesce in Dvojnonoge

Dvokrilci

Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.

Poglej Očesce in Dvokrilci

Gliste

Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.

Poglej Očesce in Gliste

Kamelovratnice

Kamelovratnice (znanstveno ime Raphidioptera) so red žuželk z okoli 200 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po podaljšanem predprsju (protoraksu), ki tvori nekakšen vrat.

Poglej Očesce in Kamelovratnice

Kožekrilci

Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.

Poglej Očesce in Kožekrilci

Kobilice

Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.

Poglej Očesce in Kobilice

Lateralna inhibicija

Lateralna inhibicija je pojav v živčnem sistemu živali, kjer vzdražena živčna celica s svojo aktivnostjo zavira delovanje sosednjih živčnih celic.

Poglej Očesce in Lateralna inhibicija

Metulji

Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Očesce in Metulji

Mladoletnice

Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.

Poglej Očesce in Mladoletnice

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Očesce in Mravlje

Nogoprelci

Nogoprelci (znanstveno ime Embiidina, sinonim Embioptera, grško embio - živahen + pteron - krilo) so majhen in razmeroma slabo poznan red žuželk z okoli 300 opisanimi recentnimi vrstami, ki so razširjene po vsem svetu.

Poglej Očesce in Nogoprelci

Pajki

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.

Poglej Očesce in Pajki

Piezodorus lituratus

Piezodorus lituratus je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrope, Zahodne Azije in Severne Afrike.

Poglej Očesce in Piezodorus lituratus

Počasniki

Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.

Poglej Očesce in Počasniki

Pračeljustnice

Pračeljustnice (znanstveno ime Archaeognatha) so majhen red žuželk z okoli 500 danes živečimi vrstami.

Poglej Očesce in Pračeljustnice

Pravi mrežekrilci

Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.

Poglej Očesce in Pravi mrežekrilci

Stenice

Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Očesce in Stenice

Strigalice

Strígalice (znanstveno ime Dermaptera; grško derma - koža + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 1800 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih delimo v 10 družin.

Poglej Očesce in Strigalice

Strige

Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.

Poglej Očesce in Strige

Talne uši

Talne uši (znanstveno ime Zoraptera, grško zor - čist + apteros - brez kril) so majhen in verjetno najslabše poznan red krilatih žuželk, katerega predstavnike uvrščamo v en sam rod, Zorotypus (razen enega fosilnega predstavnika, Xenozorotypus burmiticus), in tega v eno samo družino (Zorotypidae).

Poglej Očesce in Talne uši

Velekrilci

Velekrilci (znanstveno ime Megaloptera, grško - mega - veliko + pteron - krilo) so majhen red žuželk z okoli 300 opisanimi vrstami, ki so jih po klasični taksonomiji obravnavali kot podred mrežekrilcev, danes pa imajo status samostojnega reda.

Poglej Očesce in Velekrilci

Zajedavske uši

Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.

Poglej Očesce in Zajedavske uši