Kazalo
143 odnosi: Alarik II., Albanija, Alemanija, Alzacija, Amalasunta, Amfiteater v Catanii, Aosta, Ardarik, Arijanska krstilnica, Arijanstvo, Ascoli Piceno, Aspar, Atalarik, Aude (departma), Audoin, Avstrija, Bazilika San Vitale, Bazilika san Zeno, Verona, Bellinzona, Benetke, Bitka na Katalunskih poljih, Bitka na Soči, Bitka pri Boliji, Bitka pri Mons Lactarius, Bitka pri Nedavi, Bitka pri Tagini, Bitka pri Vézeronceu, Bitola, Bizantinsko cesarstvo, Brindisi, Butrint, Catania, Chur, Claustra Alpium Iuliarum, Dioceza Panonija, Dioklecijanove terme, Doclea, Dolina Aoste, Donski kozaki, Drač, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Eolsko otočje, Erarik, Evrazijska stepa, Fibula, Filipi, Grčija, Firence, Gepidi, Gezalek, Goti, ... Razširi indeks (93 več) »
Alarik II.
Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.
Poglej Ostrogoti in Alarik II.
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Ostrogoti in Albanija
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Ostrogoti in Alemanija
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Ostrogoti in Alzacija
Amalasunta
Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.
Poglej Ostrogoti in Amalasunta
Amfiteater v Catanii
Amfiteater v Catanii je rimski amfiteater v mestu Catania na Siciliji v južni Italiji, zgrajen v obdobju Rimskega cesarstva, verjetno v 2.
Poglej Ostrogoti in Amfiteater v Catanii
Aosta
Aosta (francosko: Aoste, arpitansko: Aoûta; latinsko: Augústa Prætṓrĭa Salassṓrum) je glavno mesto italijanske dežele Doline Aoste, ki je dvojezična regija v italijanskih Alpah, in leži 110 km severno-severozahodno od Torina.
Poglej Ostrogoti in Aosta
Ardarik
Ardarik (latinsko) je bil kralj Gepidov, germanskega plemena tesno povezanega z Goti.
Poglej Ostrogoti in Ardarik
Arijanska krstilnica
Arijanska krstilnica v Raveni v Italiji je krščanska krstilnica, ki jo je postavil ostrogotski kralj Teoderik Veliki med koncem 5.
Poglej Ostrogoti in Arijanska krstilnica
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Ostrogoti in Arijanstvo
Ascoli Piceno
Ascoli Piceno (latinsko Asculum) je mesto in občina v italijanski deželi Marke, Italija.
Poglej Ostrogoti in Ascoli Piceno
Aspar
Flavij Ardabur Aspar (latinsko) je bil vzhodnorimski patricij (primus patriciorum) in poveljnik vzhodnorimske kopenske vojske (magister militum) alansko-gotskega porekla, * okoli 400, † okoli 471.
Poglej Ostrogoti in Aspar
Atalarik
Atalarik (gotsko Aþalareiks) je bil leta 526-534 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * 516, † 2. oktober 534.
Poglej Ostrogoti in Atalarik
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne.
Poglej Ostrogoti in Aude (departma)
Audoin
Audoin, tudi Alduin, Auduin ali Audoin (langobardsko Aldwin ali Hildwin) je bil približno od leta 546 do približno 560 (546-566 ali 547/548–552?The Prosopography of the Later Roman Empire. Zvezek 3a, str. 152f.) dux (vojvoda) ali rex (kralj) Langobardov, * ni znano, † po 560.
Poglej Ostrogoti in Audoin
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Ostrogoti in Avstrija
Bazilika San Vitale
Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.
Poglej Ostrogoti in Bazilika San Vitale
Bazilika san Zeno, Verona
Bazilika San Zeno (znana tudi kot San Zeno Maggiore ali San Zenone) je manjša v Veroni v severni Italiji.
Poglej Ostrogoti in Bazilika san Zeno, Verona
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Poglej Ostrogoti in Bellinzona
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Ostrogoti in Benetke
Bitka na Katalunskih poljih
Bitka na Katalunskih poljih, znana tudi kot bitka pri Châlonsu, je potekala 20.
Poglej Ostrogoti in Bitka na Katalunskih poljih
Bitka na Soči
Bitka na Soči je bila spopad med vojsko ostrogotskega kralja Teoderika in germansko vojsko kralja Italije Odoakra.
Poglej Ostrogoti in Bitka na Soči
Bitka pri Boliji
Bitka pri Boliji je bila bitka leta 469 med Ostrogoti (Amalski Goti) in koalicijo germanskih plemen v rimski provinci Panoniji.
Poglej Ostrogoti in Bitka pri Boliji
Bitka pri Mons Lactarius
Bitka pri Mons Lactarius, znana tudi kot bitka pod Vezuvom, ki se je dogajala med gotsko vojno oktobra 552 ali na začetku leta 553, je bila spopad med vojsko bizantinskega cesarja Justinijana I. in italskimi Ostrogoti.
Poglej Ostrogoti in Bitka pri Mons Lactarius
Bitka pri Nedavi
Bitka pri reki Nedavi (Nedao) v Panoniji je bila bitka med Huni pod poveljstvom Atilovega sina Elaka ter Gepidi in Ostrogoti pod poveljstvom kraljev Ardarika in Teodemirja leta 454, v kateri so Hudi doživeli težak poraz.
Poglej Ostrogoti in Bitka pri Nedavi
Bitka pri Tagini
Bitka pri Tagini, znana tudi kot bitka pri Busta Gallorum, je bila bitka junija ali julija 552, v kateri je vojska Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom generala Narsa zlomila moč Ostrogotov v Italiji in utrla pot bizantinskemu osvajanju Apeninskega polotoka.
Poglej Ostrogoti in Bitka pri Tagini
Bitka pri Vézeronceu
Bitka pri Vézeronceu je bila del invazije frankovskih kraljev Hildeberta I., Klodomerja, Klotarja I. in Teoderika I. na Burgundsko kraljestvo, ki je potekala 25. junija 524 v bližini Vézeronce-Curtine, takratne Veseruntiae v sedanjem departmaju Isère v Franciji.
Poglej Ostrogoti in Bitka pri Vézeronceu
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Ostrogoti in Bitola
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ostrogoti in Bizantinsko cesarstvo
Brindisi
Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.
Poglej Ostrogoti in Brindisi
Butrint
Butrint (albansko Butrinti, grško Βουθρωτόν/Bouthrōtón in Βουθρωτός/Bouthrōtós latinsko Buthrōtum) je bilo antično grško in kasneje rimsko mesto v Epirju.
Poglej Ostrogoti in Butrint
Catania
Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.
Poglej Ostrogoti in Catania
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Ostrogoti in Chur
Claustra Alpium Iuliarum
Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.
Poglej Ostrogoti in Claustra Alpium Iuliarum
Dioceza Panonija
Dioceza Panonija (latinsko, Dioceza Panoncev), po letu 379 znana kot Dioceza Ilirik, je bila dioceza poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Ostrogoti in Dioceza Panonija
Dioklecijanove terme
Dioklecijanove terme so bile javno kopališče v starem Rimu, v današnji Italiji.
Poglej Ostrogoti in Dioklecijanove terme
Doclea
Lega mesta Doclea Doclea (latinsko Dioclea, tudi Diocleia, grško Διοκλεις, črnogorsko Дукља), zgodovinsko naselje ilirskega plemena Dokleatov, ki je ležalo na izlivu reke Zete v Moračo, približno tri kilometre severno od sedanjega črnogorskega glavnega mesta Podgorice.
Poglej Ostrogoti in Doclea
Dolina Aoste
Dolina Aoste (v italijanščini Valle d'Aosta, v francoščini Vallée d'Aoste, v frankoprovansalščini Val d’Oûta) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in ena od petih s posebnim statutom ter najmanjša po številu prebivalcev in površini, s središčem v glavnem mestu, Aosti.
Poglej Ostrogoti in Dolina Aoste
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Ostrogoti in Donski kozaki
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Ostrogoti in Drač
Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.
Poglej Ostrogoti in Eksarhati na Apeninskem polotoku
Eolsko otočje
Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.
Poglej Ostrogoti in Eolsko otočje
Erarik
Erarik (gotsko Erareiks, latinsko, grško, Erárihos) je bil leta 541 pet mesecev kralj Ostogotov, * ni znano, † 541.
Poglej Ostrogoti in Erarik
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Ostrogoti in Evrazijska stepa
Fibula
Dve različni fibuli Fibula je broška za okras ali varnostna zaponka za pritrjevanje oblačil.
Poglej Ostrogoti in Fibula
Filipi, Grčija
Filipi (grško Φίλιπποι, Fílippoi) je bilo veliko grško mesto severozahodno od bližnjega otoka Tasos.
Poglej Ostrogoti in Filipi, Grčija
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Ostrogoti in Firence
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Ostrogoti in Gepidi
Gezalek
Gezalek (gotsko *Gaisalaiks, "pleše s sulicami", špansko in portugalsko Gesaleico, katalonsko Gesaleic) je bil od leta 507 do 511 kralj Vizigotov, * okoli 480, † 513.
Poglej Ostrogoti in Gezalek
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Ostrogoti in Goti
Gradovi Bellinzone
Gradovi Bellinzone so skupina utrdb, ki stojijo okoli mesta Bellinzona, glavnega mesta švicarskega kantona Ticino.
Poglej Ostrogoti in Gradovi Bellinzone
Grasse
Grasse (okcitansko/provansalsko Grassa) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Alpes-Maritimes.
Poglej Ostrogoti in Grasse
Heraclea Lyncestis
Antična Via Egnatia Heraclea Lyncestis (tudi Herakleia Lynkestis) je zgodovinsko mesto, ustanovljeno pod Filipom II. Makedonskim sredi 4. stoletja pred našim štetjem na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva.
Poglej Ostrogoti in Heraclea Lyncestis
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Ostrogoti in Honorij (rimski cesar)
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Ostrogoti in Huni
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Ostrogoti in Iliri
Jazdegerd I.
Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.
Poglej Ostrogoti in Jazdegerd I.
Justin I.
Justin I. (latinsko, starogrško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, * 2. februar 450, † 1. avgust 527). Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen, pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj Justinijanske dinastije, katero je nadaljeval njegov nečak Justinijan I., zaslužen za uvedbo zakonov, ki so zmanjšali vpliv starega rimskega plemstva.
Poglej Ostrogoti in Justin I.
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ostrogoti in Kampanija
Kane
Kane (latinsko Cannae, zdaj Canne della Battaglia) je antična vas v deželi Apulija v jugovzhodni Italiji.
Poglej Ostrogoti in Kane
Kasiodor
Flavij Magnus Avrelij Kasiodor Senator, rimski učenjak, zgodovinar, državnik, duhovnik, menih in pisec, * 490, Scylletium, Bruttium, Ostrogotsko kraljestvo, sedaj Squillace, južna Italija, † okoli 585, samostan Vivarij pri Scylletiumu (danes Squillace).
Poglej Ostrogoti in Kasiodor
Kerč
Kerč (Керчь, krimskotatarsko: Keriç, Керч, stara vzhodna slovanščina: Кърчевъ, starogrško: /Pantikapaion; Kerç) je mesto na polotoku Kerč v vzhodnem predelu Krimskega polotoka ob Kerškem prelivu pri vhodu v Azovsko morje.
Poglej Ostrogoti in Kerč
Klotar I.
Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.
Poglej Ostrogoti in Klotar I.
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Ostrogoti in Kotor
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Ostrogoti in Kraljevina Italija
Krimski Goti
Krimski Goti so bila skupina gotskih plemen, ki so po selitvi Gotov na zahod ostala na ozemlju okrog Črnega morja, predvsem na polotoku Krimu.
Poglej Ostrogoti in Krimski Goti
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Poglej Ostrogoti in Larisa
Lecce
Lecce (salentino Lècce; grško Luppìu) je zgodovinsko mesto s 95.766 prebivalci (2015) v južni Italiji.
Poglej Ostrogoti in Lecce
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Ostrogoti in Leon I. Tračan
Loža
Loža (italijansko loggia) je arhitekturni element, ki je navadno postavljen v zgornjem nadstropju, redkeje v pritličju.
Poglej Ostrogoti in Loža
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ostrogoti in Lombardija
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Ostrogoti in Magister militum
Magister officiorum
Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.
Poglej Ostrogoti in Magister officiorum
Makedonija (rimska provinca)
Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.
Poglej Ostrogoti in Makedonija (rimska provinca)
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Ostrogoti in Milano
Modica
Modica (sicilijansko Muòrica) je mesto in občina s 54.456 prebivalci v pokrajini Ragusa na Siciliji v južni Italiji.
Poglej Ostrogoti in Modica
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Ostrogoti in Mozaik
Neonova krstilnica
Neonova krstilnica (italijansko Battistero Neoniano) je rimska verska stavba v Raveni v severovzhodni Italiji.
Poglej Ostrogoti in Neonova krstilnica
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Ostrogoti in Odoaker
Ostuni
Ostuni (barsko Ostune; salentinsko Stune) je mesto in občina približno 8 km oddaljena od obale Jadranskega morja, v pokrajini Brindisi v deželi Apuliji v Italiji.
Poglej Ostrogoti in Ostuni
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Poglej Ostrogoti in Palermo
Papež Feliks IV.
Feliks IV.
Poglej Ostrogoti in Papež Feliks IV.
Papež Vigilij
Vigilij, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 500 Rim (Italsko kraljestvo); † 7. junij 555 Sirakuza (otok Sicilija, Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Ostrogoti in Papež Vigilij
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Ostrogoti in Pavia
Perugia (pokrajina)
Sedež pokrajine Perugia Pokrajina Perugia (v italijanskem izvirniku Provincia di Perugia, izg. Provinča di Perudža) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Umbrija.
Poglej Ostrogoti in Perugia (pokrajina)
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Poglej Ostrogoti in Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pontsko-kaspijska stepa
Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.
Poglej Ostrogoti in Pontsko-kaspijska stepa
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej Ostrogoti in Pretorska prefektura
Prevalitanija
Prevalitanija, tudi Prevalitana, Prevaliana ali Prevalis (latinsko), je bila poznorimska provinca, ki je obstajala od leta 284 do 476.
Poglej Ostrogoti in Prevalitanija
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Poglej Ostrogoti in Prokopij iz Cezareje
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Ostrogoti in Provansa
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Ostrogoti in Ptuj
Ravenski eksarhat
Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.
Poglej Ostrogoti in Ravenski eksarhat
Renovatio imperii Romanorum
Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.
Poglej Ostrogoti in Renovatio imperii Romanorum
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Ostrogoti in Rimska Italija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Ostrogoti in Rimsko cesarstvo
Rodbina Este
Rodbina Este (italijansko Casa d'Este, prvotno rodbina Welf - Este) je evropska knežja rodbina.
Poglej Ostrogoti in Rodbina Este
Roksolani
Romuniji Roksolani so bili sarmatsko ljudstvo, dokumentirano od 2.
Poglej Ostrogoti in Roksolani
Saranda
Saranda je mesto v Republiki Albaniji in sedež občine Saranda.
Poglej Ostrogoti in Saranda
Scupi
Scupi je arheološko najdišče med Zajčevim Ridom (Зајчев Рид - 'Zajčji hrib') in reko Vardar, nekaj kilometrov od središča Skopja v Severni Makedoniji.
Poglej Ostrogoti in Scupi
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Ostrogoti in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Ostrogoti in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Ostrogoti in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Ostrogoti in Seznam papežev
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Poglej Ostrogoti in Seznam starodavnih ljudstev
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Ostrogoti in Sicilija (dežela)
Sicilski barok
Sicilski barok je značilna oblika baročne arhitekture, ki se je razvila na otoku Sicilija ob južni obali Italije v 17.
Poglej Ostrogoti in Sicilski barok
Singidunum
Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.
Poglej Ostrogoti in Singidunum
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Ostrogoti in Sirmij
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Ostrogoti in Skiri
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Ostrogoti in Srednji vek
Svete gore, Bistrica ob Sotli
Svete gore (521 mnm) so arheološko najdišče in znana romarska pot nad Bistrico ob Sotli, del naselja Zagaj.
Poglej Ostrogoti in Svete gore, Bistrica ob Sotli
Teodahad
Teodahad (gotsko Þiudahaþus, latinsko) je bil od leta 534 do 536 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 480 Tauresium (sedaj Gradište, Makedonija), † 536.
Poglej Ostrogoti in Teodahad
Teodemir
Teodemir je bil kralj panonskih Gotov iz dinastije Amal, ki je vladal od leta 470 do 475, * ni znano, † 475.
Poglej Ostrogoti in Teodemir
Teoderik Strabon
Teoderik Strabon, znan tudi kot Teodorik in Teodorik Strabon (Strabon pomeni "škilec") je bil gotski poglavar, politično aktiven v vladavinah bizantinskih cesarjev Leona I. Tračana (vladal 457–474), Zenona (vladal 474-475 in 476-491) in Baziliska (vladal 475-476), * ni znano, † 481.
Poglej Ostrogoti in Teoderik Strabon
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Ostrogoti in Teoderik Veliki
Teoderikov mavzolej
Teoderikov mavzolej (ital. Mausoleo di Teodorico) je antični spomenik tik pred Raveno v Italiji.
Poglej Ostrogoti in Teoderikov mavzolej
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Poglej Ostrogoti in Teodorik I.
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Ostrogoti in Tervingi
Tetovo
Tetovo (makedonsko Тетово; albansko Tetovë/Tetova) je mesto v severozahodnem delu Severne Makedonije, zgrajeno ob vznožju Šar planine in razdeljeno z reko Pena.
Poglej Ostrogoti in Tetovo
Teudis
Teudis (gotsko Þiudeis, špansko Teudis, portugalsko Têudis)Collins 1995, str.
Poglej Ostrogoti in Teudis
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Poglej Ostrogoti in Torino
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ostrogoti in Toskana
Trentino - Zgornje Poadižje
Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.
Poglej Ostrogoti in Trentino - Zgornje Poadižje
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Ostrogoti in Trento
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Poglej Ostrogoti in Treviso
Valamir
Valamir je bil ostrogotski kralj, ki je vladal v Panoniji od okoli leta 447 do svoje smrti leta 469, * okoli 420, † 469.
Poglej Ostrogoti in Valamir
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Ostrogoti in Valens
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Ostrogoti in Vandalsko kraljevstvo
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Ostrogoti in Vicenza
Vidimir
Vidimir je bil ostrogotski knez iz dinastije Amal, * 430 (?), † 474 (?) Italija.
Poglej Ostrogoti in Vidimir
Vitigez
Vitigez (gotsko Weitigeisls, latinsko Vittigis, grško) je bil od leta 536 do 540 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 500, † 542, Konstantinopel.
Poglej Ostrogoti in Vitigez
Vittorio Veneto
Vittorio Veneto je italijansko mesto v pokrajini Treviso, v italijanski deželi Benečija, v severovzhodnem delu apeninskega polotoka, med rekama Piave in Livenza.
Poglej Ostrogoti in Vittorio Veneto
Vodnjak Trevi
Vodnjak Trevi (italijansko Fontana di Trevi) je vodnjak v okrožju Trevi v Rimu v Italiji, ki ga je zasnoval italijanski arhitekt Nicola Salvi, dokončali pa so ga Giuseppe Pannini in številni drugi.
Poglej Ostrogoti in Vodnjak Trevi
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine.
Poglej Ostrogoti in Vzhodnogermanski jeziki
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Ostrogoti in Zenon (bizantinski cesar)
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Ostrogoti in Zgodovina Italije
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Ostrogoti in Zgodovina Nemčije
430
430 (CDXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ostrogoti in 430
454
454 (CDLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ostrogoti in 454
474
474 (CDLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Ostrogoti in 474
549
549 (DXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ostrogoti in 549
552
552 (DLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ostrogoti in 552