Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Osnovni izrek aritmetike

Index Osnovni izrek aritmetike

Osnóvni izrèk aritmétike je v matematiki izrek, po katerem lahko vsako naravno število, večje od 1, zapišemo kot produkt praštevil.

Kazalo

  1. 12 odnosi: Celo število, Delitelj, Deljivost brez kvadrata, Evklidova lema, Geometrijsko zaporedje, Izrek, Praštevilo, Praštevilski razcep, Riemannova funkcija zeta, Sestavljeno število, Seznam matematičnih vsebin, Von Mangoldtova funkcija.

Celo število

Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Celo število

Delitelj

Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Delitelj

Deljivost brez kvadrata

Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Deljivost brez kvadrata

Evklidova lema

Evklidova lema je v osnovni teoriji števil pomembna lema, ki se nanaša na deljivost in praštevila.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Evklidova lema

Geometrijsko zaporedje

2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Geometrijsko zaporedje

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Izrek

Praštevilo

Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Praštevilo

Praštevilski razcep

Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Praštevilski razcep

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Riemannova funkcija zeta

Sestavljeno število

Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Sestavljeno število

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Seznam matematičnih vsebin

Von Mangoldtova funkcija

Von Mangoldtova funkcija je v matematiki aritmetična funkcija, imenovana po nemškem matematiku Hansu von Mangoldtu.

Poglej Osnovni izrek aritmetike in Von Mangoldtova funkcija