Kazalo
183 odnosi: Aksiom vzročnosti, Alan Harvey Guth, Aleksej Aleksandrovič Starobinski, Anihilacija para, Antidelec, Antimaterija, Arthur Holly Compton, Atom, Avtodinamika, Šibki izospin, Žarek gama, Čar (fizika), Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Črna luknja, Čudnost (fizika), Baksanski nevtrinski observatorij, Bethe-Blochova enačba, Bozon, Bozoni W in Z, Brandon Carter, Brezrazsežna količina, Carl David Anderson, Casimirjev pojav, Comptonov pojav, Comptonova valovna dolžina, Corinne Alison Manogue, David Malet Armstrong, Džajant Višnu Narlikar, Delčnovalovna dualnost, Digitalna fizika, Diracovo morje, Dno (fizika), Eksotični atom, Eksotični barion, Elektrika, Elektrošibka interakcija, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronski magnetni moment, Elektronski nevtrino, Elektronvolt, ER = EPR, Fermion, Feynmanov diagram, Feynmanov graf, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Fokov prostor, Fokovo stanje, ... Razširi indeks (133 več) »
Aksiom vzročnosti
Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.
Poglej Osnovni delec in Aksiom vzročnosti
Alan Harvey Guth
Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.
Poglej Osnovni delec in Alan Harvey Guth
Aleksej Aleksandrovič Starobinski
Aleksej Aleksandrovič Starobinski, ruski fizik in kozmolog, * 19. april 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 21. december 2023.
Poglej Osnovni delec in Aleksej Aleksandrovič Starobinski
Anihilacija para
Anihilacija para je pojav fiziki osnovnih delcev, pri katerem trčita osnovni delec (npr. elektron) in njegov antidelec (npr. pozitron).
Poglej Osnovni delec in Anihilacija para
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Osnovni delec in Antidelec
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Poglej Osnovni delec in Antimaterija
Arthur Holly Compton
Arthur Holly Compton, ameriški fizik, * 10. september 1892, Wooster, Ohio, ZDA, † 15. marec 1962, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Osnovni delec in Arthur Holly Compton
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Osnovni delec in Atom
Avtodinamika
Avtodinamika je bila fizikalna teorija, ki jo je predlagal Ricardo Libertario Carezani (1921–2016) še kot študent v zgodnjih 1940-ih kot nadomestilo za Einsteinovo posebno in splošno teorijo relativnosti.
Poglej Osnovni delec in Avtodinamika
Šibki izospin
Šibki izospin (oznaka T \, ali I \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Osnovni delec in Šibki izospin
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Osnovni delec in Žarek gama
Čar (fizika)
Čar (oznaka C \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Osnovni delec in Čar (fizika)
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Poglej Osnovni delec in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Osnovni delec in Črna luknja
Čudnost (fizika)
Čudnost (oznaka S \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Osnovni delec in Čudnost (fizika)
Baksanski nevtrinski observatorij
Ena od štirih ravnin scintilacijskega daljnogleda Baksanski nevtrinski observatorij (kratica BNO) je nevtrinski observatorij Inštituta za jedrske raziskave Ruske akademije znanosti.
Poglej Osnovni delec in Baksanski nevtrinski observatorij
Bethe-Blochova enačba
Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.
Poglej Osnovni delec in Bethe-Blochova enačba
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Osnovni delec in Bozon
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Poglej Osnovni delec in Bozoni W in Z
Brandon Carter
Brandon Carter, FRS, angleški fizik, astrofizik in kozmolog, * 1942, Avstralija.
Poglej Osnovni delec in Brandon Carter
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Osnovni delec in Brezrazsežna količina
Carl David Anderson
Carl David Anderson, ameriški fizik švedskega rodu, * 3. september 1905, New York City, New York, ZDA, † 11. januar 1991, San Marino, Kalifornija.
Poglej Osnovni delec in Carl David Anderson
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Poglej Osnovni delec in Casimirjev pojav
Comptonov pojav
Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.
Poglej Osnovni delec in Comptonov pojav
Comptonova valovna dolžina
Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.
Poglej Osnovni delec in Comptonova valovna dolžina
Corinne Alison Manogue
Corrine Alison Manogue, ameriška fizičarka, * 3. marec 1955, Cincinnati, Ohio, ZDA.
Poglej Osnovni delec in Corinne Alison Manogue
David Malet Armstrong
David Malet Armstrong, avstralski analitični filozof, * 8. julij 1926, Melbourn, Avstralija, † 13. maj 2014, Sydney, Avstralija.
Poglej Osnovni delec in David Malet Armstrong
Džajant Višnu Narlikar
Džajant Višnu Narlikar (maratsko प्रा. जयंत विष्णू नारळीकर), indijski astrofizik, kozmolog in pisatelj, * 19. julij 1938, Kolhapur, Indija.
Poglej Osnovni delec in Džajant Višnu Narlikar
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Osnovni delec in Delčnovalovna dualnost
Digitalna fizika
Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.
Poglej Osnovni delec in Digitalna fizika
Diracovo morje
antidelci Diracovo morje je podajanje stanj z negativno energijo, ki jih vsebuje vakuum.
Poglej Osnovni delec in Diracovo morje
Dno (fizika)
Dno ali lepota (oznaka B^\prime \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Osnovni delec in Dno (fizika)
Eksotični atom
Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.
Poglej Osnovni delec in Eksotični atom
Eksotični barion
Eksotični barion je vrsta barionov.
Poglej Osnovni delec in Eksotični barion
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Osnovni delec in Elektrika
Elektrošibka interakcija
Eléktrošíbka interákcija je fizikalna teorija, ki združuje opis dveh od štirih osnovnih sil v naravi, elektromagnetne ter šibke jedrske sile.
Poglej Osnovni delec in Elektrošibka interakcija
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Osnovni delec in Elektromagnetna interakcija
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Osnovni delec in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Osnovni delec in Elektron
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Poglej Osnovni delec in Elektronski magnetni moment
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Osnovni delec in Elektronski nevtrino
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Osnovni delec in Elektronvolt
ER = EPR
ER.
Poglej Osnovni delec in ER = EPR
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Osnovni delec in Fermion
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Poglej Osnovni delec in Feynmanov diagram
Feynmanov graf
Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja.
Poglej Osnovni delec in Feynmanov graf
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Osnovni delec in Fizika
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Osnovni delec in Fizika osnovnih delcev
Fokov prostor
Fokov prostor je algebrski sestav (Hilbertov prostor), ki se uporablja v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj s spremenljivim ali pa neznanim številom delcev.
Poglej Osnovni delec in Fokov prostor
Fokovo stanje
Fókovo stánje je poljubno stanje Fokovega prostora z dobro določenim številom delcev v vsakem stanju.
Poglej Osnovni delec in Fokovo stanje
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Osnovni delec in Foton
Freeman John Dyson
Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Osnovni delec in Freeman John Dyson
Gel-Mann-Nišidžimov obrazec
Gell-Mann-Nišidžimov obrazec (tudi kot NNG obrazec) povezuje barionsko število (B \), tretjo komponento izospina (I_3 \) ter čudnost (S \) osnovnega delca z njegovim električnim nabojem (q \).
Poglej Osnovni delec in Gel-Mann-Nišidžimov obrazec
Geon (fizika)
Geón je v teoretični splošni teoriji relativnosti elektromagnetno ali gravitacijsko valovanje, ki ga v strnjenem območju prostor-časa drži skupaj gravitacijski privlak lastne energije polja.
Poglej Osnovni delec in Geon (fizika)
George Zweig
George Zweig, ameriški fizik in nevrobiolog, * 30. maj 1937, Moskva, Rusija (tedaj Sovjetska zveza).
Poglej Osnovni delec in George Zweig
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Poglej Osnovni delec in Gluon
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Poglej Osnovni delec in Gravitacijska sklopitvena konstanta
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Poglej Osnovni delec in Graviton
Grej
Grêj (tudi izvirno,; simbol Gy) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za absorbirano dozo.
Poglej Osnovni delec in Grej
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Osnovni delec in Hadron
Hendrik Christoffel van de Hulst
Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.
Poglej Osnovni delec in Hendrik Christoffel van de Hulst
Henry Augustus Rowland
Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Osnovni delec in Henry Augustus Rowland
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Poglej Osnovni delec in Higgsov bozon
Higgsovo polje
Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje.
Poglej Osnovni delec in Higgsovo polje
Hironari Mijazava
Hironari Mijazava (宮沢 弘成 Miyazawa Hironari), japonski fizik, * 1927, Tokio, Japonska, † 2023.
Poglej Osnovni delec in Hironari Mijazava
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Osnovni delec in Ionizirajoče sevanje
James Chadwick
Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.
Poglej Osnovni delec in James Chadwick
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Poglej Osnovni delec in Janez Strnad
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Poglej Osnovni delec in John Stewart Bell
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Poglej Osnovni delec in Joseph John Thomson
Julius Plücker
Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.
Poglej Osnovni delec in Julius Plücker
Kaluza-Kleinova teorija
Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.
Poglej Osnovni delec in Kaluza-Kleinova teorija
Kiralnost (fizika)
Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.
Poglej Osnovni delec in Kiralnost (fizika)
Koideova enačba
Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.
Poglej Osnovni delec in Koideova enačba
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Osnovni delec in Konstanta fine strukture
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Osnovni delec in Kozmični žarki
Kršitev simetrije CP
Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.
Poglej Osnovni delec in Kršitev simetrije CP
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Osnovni delec in Kvantna fluktuacija
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Osnovni delec in Kvantna gravitacija
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Osnovni delec in Kvantna teorija polja
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Poglej Osnovni delec in Kvantno število
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Osnovni delec in Kvark
Kvark b
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Osnovni delec in Kvark b
Kvark c
Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Osnovni delec in Kvark c
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Osnovni delec in Kvark d
Kvark s
Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Osnovni delec in Kvark s
Kvark t
Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Osnovni delec in Kvark t
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Osnovni delec in Kvark u
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Poglej Osnovni delec in Lepton
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Poglej Osnovni delec in Lepton tau
Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.
Poglej Osnovni delec in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Poglej Osnovni delec in Machovo načelo
Makoto Kobajaši (fizik)
Makoto Kobajaši (Kobayashi Makoto), japonski fizik, * 7. april 1944, Nagoja, Japonska.
Poglej Osnovni delec in Makoto Kobajaši (fizik)
Mariner 2
Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.
Poglej Osnovni delec in Mariner 2
Mark Kac
Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.
Poglej Osnovni delec in Mark Kac
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Osnovni delec in Mehanika
Mikročrna luknja
Míkročŕna lúknja ali kvantnomehanska čŕna lúknja je majhna črna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.
Poglej Osnovni delec in Mikročrna luknja
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Poglej Osnovni delec in Mion
Mitja Rosina
Mitja Rosina, slovenski fizik, * 3. maj 1935, Ljubljana.
Poglej Osnovni delec in Mitja Rosina
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Osnovni delec in Močna jedrska sila
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Poglej Osnovni delec in Mol (enota)
Murray Gell-Mann
Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.
Poglej Osnovni delec in Murray Gell-Mann
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Osnovni delec in Načelo komplementarnosti
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Poglej Osnovni delec in Načelo nedoločenosti
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Osnovni delec in Naseljivi planet
Nastanek para
Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec.
Poglej Osnovni delec in Nastanek para
Negativna energija
Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.
Poglej Osnovni delec in Negativna energija
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Poglej Osnovni delec in Negotovost
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Poglej Osnovni delec in Nerazločljiva delca
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Osnovni delec in Nevtrino
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Osnovni delec in Nikola Tesla
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Osnovni delec in Nukleon
Okus (fizika)
Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.
Poglej Osnovni delec in Okus (fizika)
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Osnovni delec in Osnovna sila
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Osnovni delec in Ozračje
Parton
Sipanje delcev na partonih pri nizkih (zgoraj) in visokih (spodaj) energijah. Pri nizkih energijah sipani delec «vidi» samo valenčne partone. Pri visokih energijah pa zaznava morje partonov. Parton je v fiziki osnovni delec, ki se ga prišteva med kvarke ali gluone oziroma katerikoli delec, ki sestavlja hadrone.
Poglej Osnovni delec in Parton
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Poglej Osnovni delec in Paulijeva matrika
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Osnovni delec in Paulijevo izključitveno načelo
Pavel Aleksejevič Čerenkov
Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Osnovni delec in Pavel Aleksejevič Čerenkov
Peter Ware Higgs
Peter Ware Higgs, škotski fizik, * 29. maj 1929, Wallsend, Anglija.
Poglej Osnovni delec in Peter Ware Higgs
Pierre Victor Auger
Pierre Victor Auger, francoski fizik in popularizator znanosti, * 4. maj 1899, Pariz, Francija, † 25. december 1993, Pariz.
Poglej Osnovni delec in Pierre Victor Auger
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Osnovni delec in Planckova konstanta
Podatomski delec
Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.
Poglej Osnovni delec in Podatomski delec
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Osnovni delec in Poissonova pega
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Poglej Osnovni delec in Pojav Čerenkova
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Poglej Osnovni delec in Pot
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Poglej Osnovni delec in Potovanje v času
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Osnovni delec in Prasevanje
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Poglej Osnovni delec in Prožno sipanje
Program Mariner
Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.
Poglej Osnovni delec in Program Mariner
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Osnovni delec in Proton
Protonij
Protonij imenujemo vezano stanje protona in njegovega antidelca antiprotona.
Poglej Osnovni delec in Protonij
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Osnovni delec in Računska kemija
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Osnovni delec in Radioaktivnost
Razpadni čas
Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.
Poglej Osnovni delec in Razpadni čas
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Poglej Osnovni delec in Resonanca
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Osnovni delec in Richard Phillips Feynman
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Poglej Osnovni delec in Riemannova sfera
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Poglej Osnovni delec in Ruđer Josip Bošković
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Osnovni delec in Rutherfordovo sipanje
Samo Stanič
Samo Stanič, slovenski fizik in pedagog, * 10. marec 1969, Ljubljana.
Poglej Osnovni delec in Samo Stanič
Satjendra Nat Bose
Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.
Poglej Osnovni delec in Satjendra Nat Bose
Schrödingerjeva mačka
Schrödingerjeva mačka čaka na usodo Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki.
Poglej Osnovni delec in Schrödingerjeva mačka
Seth Neddermeyer
Seth Henry Neddermeyer, ameriški fizik, * 16. september 1907, Richmond, Michigan, ZDA, † 29. januar 1988, Seattle, Washington, ZDA.
Poglej Osnovni delec in Seth Neddermeyer
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Poglej Osnovni delec in Seznam delcev
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Osnovni delec in Seznam filozofskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Osnovni delec in Sipanje
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Osnovni delec in Snov
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Osnovni delec in Spin
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Osnovni delec in Standardni model
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Osnovni delec in Statistična mehanika
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Poglej Osnovni delec in Stephen Hawking
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Osnovni delec in Supertekočnost
Tachyon: The Fringe
Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic.
Poglej Osnovni delec in Tachyon: The Fringe
Tahion
Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.
Poglej Osnovni delec in Tahion
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Osnovni delec in Taksonomija
Temni foton
Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.
Poglej Osnovni delec in Temni foton
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Poglej Osnovni delec in Teorija superstrun
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Poglej Osnovni delec in Toplotno sevanje
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Osnovni delec in Trk
Trkalnik
Trkalnik je naprava, ki omogoča vsaj dvema usmerjenima curkoma osnovnih ali podatomskih delcev (v nekaterih primerih tudi ionov, curka sta lahko tudi iz različnih vrst delcev), da se z veliko energijo zaletita drug v drugega.
Poglej Osnovni delec in Trkalnik
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Osnovni delec in Uklon
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Poglej Osnovni delec in Uklon elektronov
Uklon nevtronov
Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.
Poglej Osnovni delec in Uklon nevtronov
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Poglej Osnovni delec in Umeritveni bozon
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Osnovni delec in Uvod v kvantno mehaniko
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Poglej Osnovni delec in Valovna funkcija
Valovni paket
Valovni paket. Valovni paket je kratek prostorsko in časovno omejen sistem valovanja, ki potuje kot enota.
Poglej Osnovni delec in Valovni paket
Van Allenovi sevalni pasovi
Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.
Poglej Osnovni delec in Van Allenovi sevalni pasovi
Veliki hadronski trkalnik
Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.
Poglej Osnovni delec in Veliki hadronski trkalnik
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Osnovni delec in Vesolje
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Poglej Osnovni delec in Vesoljski observatorij
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Osnovni delec in Vladimir Aleksandrovič Fok
Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima. Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje.
Poglej Osnovni delec in Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Vrh (fizika)
Vrh ali resnica (oznaka T \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Osnovni delec in Vrh (fizika)
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Poglej Osnovni delec in Vztrajnost
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Osnovni delec in Weylova enačba
Wignerjev prijatelj
Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).
Poglej Osnovni delec in Wignerjev prijatelj
William George Unruh
William George »Bill« Unruh, FRS, kanadski fizik, astrofizik in kozmolog, * 28. avgust 1945, Winnipeg, Manitoba, Kanada.
Poglej Osnovni delec in William George Unruh
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Osnovni delec in Wolfgang Ernst Pauli
2012
2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Osnovni delec in 2012
23. april
23.
Poglej Osnovni delec in 23. april
Prav tako znan kot Elementarni delec, Osnovni delci.