Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Osmij

Index Osmij

Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.

Kazalo

  1. 39 odnosi: Alken, Atomski polmer, Železo, Železova skupina, Carl Auer von Welsbach, Darmštatij, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 6. periode, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota, Gostota elementov (podatkovna stran), Haber-Boschev proces, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Iridij, Izparilna toplota, Mineral, Okoljska bolezen, Peridotit, Platinska skupina, Prehodni element, Razširitev periodnega sistema elementov, Renij, Rentgenij, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kovin, Svinec, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Valenca, Volfram, Vrelišča elementov (podatkovna stran), Zlato, Zlatotopka, 76 (število).

Alken

Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.

Poglej Osmij in Alken

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Poglej Osmij in Atomski polmer

Železo

Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.

Poglej Osmij in Železo

Železova skupina

V 8.

Poglej Osmij in Železova skupina

Carl Auer von Welsbach

Carl Auer, Freiherr von Welsbach, avstrijski kemik, izumitelj in podjetnik, * 1. september 1858, Dunaj, † 4. avgust 1929, Molnek.

Poglej Osmij in Carl Auer von Welsbach

Darmštatij

Darmštatij, tudi darmstadtij, je kemični element s simbolom Ds in atomskim številom 110.

Poglej Osmij in Darmštatij

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Poglej Osmij in Elektronegativnost

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Poglej Osmij in Elektronska lupina

Element 6. periode

Element 6.

Poglej Osmij in Element 6. periode

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Poglej Osmij in Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Poglej Osmij in Gostota

Gostota elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.

Poglej Osmij in Gostota elementov (podatkovna stran)

Haber-Boschev proces

Fritz Haber, 1918 Carl Bosch Habrov ali Haber-Boschev proces je industrijska implementacija reakcije elementarnega dušika in vodika, v kateri nastane amonijak, in hkrati glavni industrijski proces za proizvodnjo amonijaka:M.

Poglej Osmij in Haber-Boschev proces

Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.

Poglej Osmij in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Poglej Osmij in Ionski polmer

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Poglej Osmij in Iridij

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Osmij in Izparilna toplota

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Poglej Osmij in Mineral

Okoljska bolezen

Okóljske bolézni so vse tiste bolezni, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, in ne tiste, ki se prenašajo gensko ali z okužbo.

Poglej Osmij in Okoljska bolezen

Peridotit

Peridotit ksenolit z veliko vsebnostjo olivina (San Carlos, jugozahodne ZDA) Peridotit je gosta grobo zrnata magmatska kamnina, sestavljena pretežno iz mineralov olivina in piroksena.

Poglej Osmij in Peridotit

Platinska skupina

Platinska skupina, platinske kovine ali platinoidi je ime skupine šestih prehodnih kovinskih elementov iz 8., 9. in 10. skupine in 5.

Poglej Osmij in Platinska skupina

Prehodni element

Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.

Poglej Osmij in Prehodni element

Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.

Poglej Osmij in Razširitev periodnega sistema elementov

Renij

Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.

Poglej Osmij in Renij

Rentgenij

Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.

Poglej Osmij in Rentgenij

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Osmij in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Poglej Osmij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Poglej Osmij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Osmij in Seznam kemijskih vsebin

Seznam kovin

Seznam kovin.

Poglej Osmij in Seznam kovin

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Osmij in Svinec

Tabela izotopov

Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.

Poglej Osmij in Tabela izotopov

Tališča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Osmij in Tališča elementov (podatkovna stran)

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Poglej Osmij in Valenca

Volfram

Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.

Poglej Osmij in Volfram

Vrelišča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Osmij in Vrelišča elementov (podatkovna stran)

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Osmij in Zlato

Zlatotopka

Zlatotopka (dobesedno »kraljeva voda«) je zmes koncentrirane dušikove(V) kisline (HNO3) in klorovodikove kisline (HCl) v prostorninskem razmerju 1: 3.

Poglej Osmij in Zlatotopka

76 (število)

76 (šéstinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 76.

Poglej Osmij in 76 (število)