Kazalo
54 odnosi: Alexander Sutherland Neill, Analiza dela, Anarhistični terorizem, Aplikativna psihologija, Barnumov učinek, Brezposelnost, Cvetno zdravljenje, Delovna osebnost, Demagog, Etbin Bojc, Evlalij (razločitev), Eysenckov osebnostni vprašalnik, Generacijske razlike na delovnem mestu, Gordon Allport, Head hunting, Homeopatija, Hugo Münsterberg, Inteligentnost in delo, Kdo bo popravil Luno?, Komunistični manifest, Koncert za orkester (Bartok), Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu, Krionika, Kulturna inteligentnost, Model ASA, Motivacija, Motiviranje zaposlenih, Multiformni glioblastom, NEO-PI-R, Osebnostne lastnosti vodje, Proces odločanja potrošnika, Projekcijski testi, Psihologija, Psihologija oglaševanja, Rudolf Gustav Puff, Samopodoba, Seznam filozofskih vsebin, Seznam psiholoških vsebin, Seznam socioloških vsebin, Sigmund Freud, Snežna deklica, Socialna moč, Stres, Stres na delovnem mestu, Supervizija, Telo, Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije), Teorija pričakovanja, Upravljanje s časom, Ustvarjalnost, ... Razširi indeks (4 več) »
Alexander Sutherland Neill
Alexander Sutherland Neill, škotski pedagog, * 17. oktober 1883, Forfar, Škotska, Združeno Kraljestvo, † 23. september 1973.
Poglej Osebnost in Alexander Sutherland Neill
Analiza dela
Analiza dela je proces določanja tistih značilnosti dela, ki so nujne za njegovo uspešno opravljanje in proces ugotavljanja razmer, v katerih delo poteka.
Poglej Osebnost in Analiza dela
Anarhistični terorizem
Anarhistični terorizem je izraz, ki je nastal zaradi obsežnega vseevropskega fenomena atentatov in drugih napadov zlasti med letoma 1870 in 1920, ki so jih izvajali anarhisti.
Poglej Osebnost in Anarhistični terorizem
Aplikativna psihologija
Aplikativna psihologija (tudi praktična psihologija) je skupna označitev za različna področja uporabe psiholoških spoznanj in postopkov v družbenem in kulturnem življenju (v nasprotju s teoretično občo psihologijo).
Poglej Osebnost in Aplikativna psihologija
Barnumov učinek
Barnumov učinek (tudi Forerjev učinek) je tendenca ljudi, da sprejemajo nedoločne, dvoumne in posplošene trditve kot natančne opise njihove lastne osebnosti.
Poglej Osebnost in Barnumov učinek
Brezposelnost
Sloveniji v letih 1994-2007.
Poglej Osebnost in Brezposelnost
Cvetno zdravljenje
''Rosa na navadnem potrošniku'' Cvetno zdravljenje je ena od vej zdravilstva, ki preučuje delovanje in uporabo cvetnih pripravkov, od katerih so najbolj poznani Bachovi cvetni pripravki, oziroma Bachove kapljice.
Poglej Osebnost in Cvetno zdravljenje
Delovna osebnost
Termin delovna osebnost vključuje koncept posameznika kot delavca, njegov motivacijski sistem ter potrebe in vrednote, povezane z njegovim delovnim mestom Capuzzi, D. in Stauffer, M. D. (2012).
Poglej Osebnost in Delovna osebnost
Demagog
Beseda demagog na splošno pomeni »zapeljivec ljudstva«, ki brezvestno izkorišča svoj vpliv na ljudstvo, večkrat z govorniško nadarjenostjo, in ga podpihuje k nemirom in uporom.
Poglej Osebnost in Demagog
Etbin Bojc
Etbin Bojc, slovenski profesor slovenskega jezika in književnosti ter psihologije, publicist * 22. oktober 1906, Vače, Slovenija, † 30. december 1975, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Osebnost in Etbin Bojc
Evlalij (razločitev)
Evlalij označuje več krščanskih svetnikov in osebnosti, od katerih navedimo nekatere: Evlalij oziroma Evlalija je lahko.
Poglej Osebnost in Evlalij (razločitev)
Eysenckov osebnostni vprašalnik
Eysenckov osebnostni vprašalnik (angl. Eysenck Personality Questionnaire; EPQ, Eysenckove osebnostne lestvice) je samoocenjevalni instrument, nastal na Eysenckovi teoriji osebnosti.
Poglej Osebnost in Eysenckov osebnostni vprašalnik
Generacijske razlike na delovnem mestu
Generacijske razlike na delovnem mestu se kažejo predvsem v vrednotah in načinu dela različnih generacij in lahko predstavljajo oteženo delo ali načine komuniciranja, če se jih ne zavedamo.
Poglej Osebnost in Generacijske razlike na delovnem mestu
Gordon Allport
Gordon Willard Allport, ameriški psiholog, * 11. november 1897, Montezuma, Indiana, ZDA, † 9. oktober 1967, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Osebnost in Gordon Allport
Head hunting
Head hunting ("lov na glave" ali direktno iskanje kadrov) pomeni poskus vzbuditi zanimanje za karierno priložnost pri strokovnjakih, ki o novi zaposlitvi morda sploh ne razmišljajo, gotovo pa niso aktivni iskalci zaposlitve.
Poglej Osebnost in Head hunting
Homeopatija
Homeopatija (iz grščine όμοιος hómoios, slovensko enak, podoben in grško πάθος páthos, slovensko trpljenje, bolezen) je oblika zdravilstva oziroma alternativne medicine, ki jo je uveljavil Samuel Hahnemann v 18.
Poglej Osebnost in Homeopatija
Hugo Münsterberg
Hugo Münsterberg, nemško-ameriški psiholog, * 1. junij 1863, Gdansk, † 19. december 1916, Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike.
Poglej Osebnost in Hugo Münsterberg
Inteligentnost in delo
Inteligentnost je ena izmed najbolj cenjenih lastnosti v sodobnem svetu.
Poglej Osebnost in Inteligentnost in delo
Kdo bo popravil Luno?
Kdo bo popravil Luno? je prva knjiga iz zbirke Cunjasta dvojčka, ki jo je napisala Tatjana Pregl Kobe.
Poglej Osebnost in Kdo bo popravil Luno?
Komunistični manifest
Komunistični manifest, izvorno Manifest komunistične stranke (Manifest der Kommunistischen Partei), je politični sestavek, ki sta ga napisala nemška filozofa Karl Marx in Friedrich Engels.
Poglej Osebnost in Komunistični manifest
Koncert za orkester (Bartok)
Bela Bartok: Koncert za orkester (1942 – 1943, revidiran leta 1945).
Poglej Osebnost in Koncert za orkester (Bartok)
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu se nanaša na kakršnokoli namerno vedenje organizacijskega člana, ki ga delovna organizacija vidi kot nasprotujočega njenim legitimnim interesom.
Poglej Osebnost in Kontraproduktivno vedenje na delovnem mestu
Krionika
Krionika (κρύος kryos pomeni 'mraz' ali 'hlad') je praksa, pri kateri se človeško truplo ali glavo krioprezervira (zamrzne do nizke temperature – običajno -196°C) z mislijo, da bo v prihodnosti zaradi razvoja novih medicinskih in biotehnoloških metod mogoča vnovična obuditev umrlega.
Poglej Osebnost in Krionika
Kulturna inteligentnost
Kulturna inteligentnost oziroma kulturni količnik (CQ) se nanaša na posameznikovo sposobnost učinkovitega funkcioniranja v situacijah, ki so zaznamovane s kulturno raznolikostjo.
Poglej Osebnost in Kulturna inteligentnost
Model ASA
ASA model oziroma model privlačenja, selekcije in odhajanja zaposlenih je model, ki ga je leta 1987 predlagal Schneider za opis organizacijskega vedenja Chatman, J. A., Wong, E. M., Joyce C. (2007).
Poglej Osebnost in Model ASA
Motivacija
Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.
Poglej Osebnost in Motivacija
Motiviranje zaposlenih
Motiviranje zaposlenih je proces, pri katerem želimo zvišati delovno motivacijo zaposlenih.
Poglej Osebnost in Motiviranje zaposlenih
Multiformni glioblastom
Múltifórmni glioblastóm (GBM), po klasifikaciji SZO »glioblastom«, je najpogostejši in najagresivnejši primarni možganski tumor pri človeku.
Poglej Osebnost in Multiformni glioblastom
NEO-PI-R
Je psihološki vprašalnik za merjenje velikih petih faktorjev osebnosti.
Poglej Osebnost in NEO-PI-R
Osebnostne lastnosti vodje
Vodenje opredelimo kot eno od štirih funkcij v procesu menedžmenta, ki obsega še planiranje (določanje ciljev in načinov za njihovo doseganje), organiziranje (določanje odgovornosti za izpolnitev nalog) in kontroliranje (nadzor aktivnosti in izvajanje korekcij).
Poglej Osebnost in Osebnostne lastnosti vodje
Proces odločanja potrošnika
Proces odločanja potrošnika je proces, ki zajema zbiranje in procesiranje informacij ter ocenjevanje in izbiranje najboljše možnosti za rešitev problema, povezanega z nakupom.
Poglej Osebnost in Proces odločanja potrošnika
Projekcijski testi
Projekcijski testi so skupina testov za ocenjevanje osebnosti, kjer oseba odgovarja na nestrukturirane dražljaje.
Poglej Osebnost in Projekcijski testi
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Osebnost in Psihologija
Psihologija oglaševanja
Psihologija predstavlja pomemben del teorije in prakse oglaševanja in trženja.
Poglej Osebnost in Psihologija oglaševanja
Rudolf Gustav Puff
Rudolf Gustav Puff, spodnještajerski publicist, * 10. julij 1808, Holzbaueregg bei Großflorian, Steiermark, Avstrijsko cesarstvo, † 20. junij 1865, Maribor, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Osebnost in Rudolf Gustav Puff
Samopodoba
Samopodoba je celota predstav, stališč, potez, lastnosti, mnenj in drugih psihičnih vsebin, ki jih človek pripisuje samemu sebi.
Poglej Osebnost in Samopodoba
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Osebnost in Seznam filozofskih vsebin
Seznam psiholoških vsebin
To je seznam vsebin, povezanih s psihologijo, psihiatrijo in sorodnimi temami.
Poglej Osebnost in Seznam psiholoških vsebin
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Osebnost in Seznam socioloških vsebin
Sigmund Freud
Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.
Poglej Osebnost in Sigmund Freud
Snežna deklica
Snežna deklica je pravljica slovenske pisateljice Branke Hubman.
Poglej Osebnost in Snežna deklica
Socialna moč
Obstajajo čustvene motnje, ki vplivajo na tiste, ki izvajajo moč v kateri koli obliki, med katerimi izstopajo hubrisov sindrom, megalomanija, hamartija ali narcizem. Socialna moč je sposobnost vplivanja ene osebe ali organizacijske skupine na drugo, tako da storijo nekaj, česar sicer ne bi.
Poglej Osebnost in Socialna moč
Stres
Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930.
Poglej Osebnost in Stres
Stres na delovnem mestu
Stres na delovnem mestu ima, tako kot stres v splošnem, veliko definicij.
Poglej Osebnost in Stres na delovnem mestu
Supervizija
Izraz supervizija se uporablja za opis metode dela, katere cilj je razbremenitev strokovnjakov, tako da lahko konstruktivno preživijo stresne situacije in ohranijo zmožnosti za učenje.
Poglej Osebnost in Supervizija
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Osebnost in Telo
Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije)
Teorija akcije sodi med teorije motivacije v psihologiji dela in organizacije in izhaja iz nemško govorečega področja.
Poglej Osebnost in Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije)
Teorija pričakovanja
Prva teorija o formalni motivaciji za delo, ki je predpostavljala, da ljudje tehtajo med raznimi opcijami, preden se odločijo za eno od njih, je bila pot-cilj teorija, katere avtorji so Georgopoulos, Mahoney in Jones (1957).
Poglej Osebnost in Teorija pričakovanja
Upravljanje s časom
Upravljanje s časom (angl. time management) je skupek vedenj in strategij, katerih cilj je doseči učinkovito izrabo časa z uporabo ciljno orientiranih dejavnosti.
Poglej Osebnost in Upravljanje s časom
Ustvarjalnost
Ustvarjalnost ali kreativnost je sposobnost za ustvarjanje del, ki so nova (originalna in nepričakovana) ter primerna (uporabna, se prilegajo omejitvam naloge).
Poglej Osebnost in Ustvarjalnost
Velikih pet faktorjev osebnosti
Velikih pet faktorjev osebnosti (angleško Big Five) je najpopularnejši dimenzionalni model osebnosti.
Poglej Osebnost in Velikih pet faktorjev osebnosti
Vestnost
Vestnost je osebnostna lastnost, ki vključuje lastnosti, ki se nanašajo na socialno predpisani vedenjski in kognitivni nadzor nad seboj, npr.
Poglej Osebnost in Vestnost
Vrlina
Vrlina ali krepost (latinsko: virtus, grš. ἀρετή, aretē), (etim. oboje iz moč, trdnost, silovitost) je moralna odličnost osebnosti.
Poglej Osebnost in Vrlina
12 jeznih mož (film, 1957)
12 jeznih mož je ameriški sodni dramski film iz leta 1957, ki ga je režiral Sidney Lumet po televizijski igri Dvanajst jeznih mož Reginalda Rosea iz leta 1954.
Poglej Osebnost in 12 jeznih mož (film, 1957)