Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Ortenburžani

Index Ortenburžani

Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.

Kazalo

  1. 100 odnosi: Adelajda Ortenburško-Radovljiška, Albert I. Goriški, Andreas von Graben zu Sommeregg, Špatrjan, Špital ob Dravi, Štefan II. Kotromanić, Črmošnjice, Semič, Črni grad, Baldramsdorf, Begunje na Gorenjskem, Benediktinski samostan Osoje, Breze (Avstrijska Koroška), Celjska grofija, Celjski grofje, Cerkev sv. Štefana, Ribnica, Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert, Egkhi, Erbergi, Friderik I. Celjski, Gorenja Nemška vas, Gospodje Ptujski, Graščina, Radovljica, Grad Špatrjan, Grad Štatenberk, Grad Šterska gora, Grad Bela peč, Grad Dobrovo, Grad Goričane, Grad Gutenberg, Grad Hohenburg, Grad Kamen, Grad Kellerberg, Grad Kostel, Grad Kravjek, Grad Krupa, Grad Lož, Grad Mannsberg, Grad Ortenburg, Grad Podvin, Grad Poljane, Grad Porcia, Grad Radeče, Grad Ribnica, Grad Rothenthurn, Grad Sommeregg, Grad Strmec, Grad Trebinje, Grad Trebnje, Grad Vajškra, Grad Vernek, ... Razširi indeks (50 več) »

Adelajda Ortenburško-Radovljiška

Adelajda Ortenburško-Radovljiška ali Adelajda Ortenburška, žena Ulrika I., * neznano, † okrog 1390.

Poglej Ortenburžani in Adelajda Ortenburško-Radovljiška

Albert I. Goriški

Albert I. Goriški (– 1. april 1304), član rodu goriških grofov (dinastije Majnhardincev), je od leta 1258 vladal goriški grofiji (Görz) in Tirolski, skupaj s starejšim bratom Majnhardom IV.

Poglej Ortenburžani in Albert I. Goriški

Andreas von Graben zu Sommeregg

Grad grof Andreas von Graben zu Sommeregg, avstrijski plemič iz rodbine Von Grabenov, * 15. stoletju, Lienz, † 1463, Grad Sommeregg.

Poglej Ortenburžani in Andreas von Graben zu Sommeregg

Špatrjan

Špatrjan leta 2008. V ozadju Ziljske Alpe Špatrjan leta 1915 Farna cerkev sv. Paternianusa, z južne strani Grad Poljane (Koroška) (Mayerhof) Farna cerkev Sv. Trojice v Rublandu Tradicionalne kmečke domačije v Rublandu Špatrjan (nem.: Paternion) je občina in trško naselje v Zgornji Dravski dolini v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 5.800 prebivalci (stanje na 1.

Poglej Ortenburžani in Špatrjan

Špital ob Dravi

Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Ortenburžani in Špital ob Dravi

Štefan II. Kotromanić

Štefan II.

Poglej Ortenburžani in Štefan II. Kotromanić

Črmošnjice, Semič

Črmošnjíce (nemško: Tschermoschnitz) so naselje v Občini Semič v Sloveniji.

Poglej Ortenburžani in Črmošnjice, Semič

Črni grad

Ruševine Črnega Gradu pri Kostanju – ostanki grajske kapele Črni Grad ali Hovart (nemško Hochwart (Schwarzes Schloss) ali Hohenwart) je bil srednjeveški grad v istoimenskem zaselku južno od Kostanj v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem.

Poglej Ortenburžani in Črni grad

Baldramsdorf

Baldramsdorf je naselje in istoimenska občina v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Ortenburžani in Baldramsdorf

Begunje na Gorenjskem

Begunje na Gorenjskem so vas v Občini Radovljica z okoli 1.000 prebivalci na nadmorski višini 586 m pod Begunjščico (2063 m).

Poglej Ortenburžani in Begunje na Gorenjskem

Benediktinski samostan Osoje

Samostanska cerkev v Osojah Benediktinski samostan Osoje (nemško Benediktinerstiftes Ossiach) se je nahajal v naselju Osoje ob Osojskem jezeru na Koroškem v Avstriji.

Poglej Ortenburžani in Benediktinski samostan Osoje

Breze (Avstrijska Koroška)

Evangeličanski škofijski muzej (prej Tolerančna hiša) v Brezah Župnišče evangeličanskega pastorja v Brezah Breze (nem.: Fresach) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem s 1.249 prebivalci (stanje na 1.

Poglej Ortenburžani in Breze (Avstrijska Koroška)

Celjska grofija

Celjska grofija je bila srednjeveška grofija na ozemlju sedanje Slovenije.

Poglej Ortenburžani in Celjska grofija

Celjski grofje

Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

Poglej Ortenburžani in Celjski grofje

Cerkev sv. Štefana, Ribnica

Cerkev sv.

Poglej Ortenburžani in Cerkev sv. Štefana, Ribnica

Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert

Župnijska cerkev sv.

Poglej Ortenburžani in Cerkev sv. Ruperta, Šentrupert

Egkhi

Rodbina Egkh, zgodovinarjem znana tudi z imeni Ecker, Egkher, Egg, Egger, Eck, Ekker ali z vzdevkom Brdski (zu Egkh), je bila stara nemška plemiška rodbina, katere člani so pomembno prispevali h gospodarskemu in političnemu razvoju dežele Kranjske.

Poglej Ortenburžani in Egkhi

Erbergi

Volbenk Danijel Erberg Erbergi, plemiška rodbina na Kranjskem, ki je bila leta 1688 povzdignjena v baronski stan.

Poglej Ortenburžani in Erbergi

Friderik I. Celjski

Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.

Poglej Ortenburžani in Friderik I. Celjski

Gorenja Nemška vas

Gorenja Nemška vas je naselje v občini Trebnje.

Poglej Ortenburžani in Gorenja Nemška vas

Gospodje Ptujski

Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.

Poglej Ortenburžani in Gospodje Ptujski

Graščina, Radovljica

Graščina, Radovljica Graščina v Radovljica stoji sredi starega mestnega jedra v Radovljici in je ena njenih pomembnejših kulturno-zgodovinskih znamenitosti.

Poglej Ortenburžani in Graščina, Radovljica

Grad Špatrjan

Grad Špatrjan (nemško Schloss Paternion) je nekdanji sedež gospostva Špatrjan nad trškim naseljem Špatrjan v spodnji Dravski dolini na avstrijskem Koroškem.

Poglej Ortenburžani in Grad Špatrjan

Grad Štatenberk

Grad Štatenberk (nemško Schloss Stettenberk) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že v 12.

Poglej Ortenburžani in Grad Štatenberk

Grad Šterska gora

Grad Šterska gora (nemško Burg Steuerberg) je bil v srednjem veku znan kot »Touernich« ali »grad Dovernik« (castrum Dovernic).

Poglej Ortenburžani in Grad Šterska gora

Grad Bela peč

Grad Bela peč na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Grad Bela peč (nemško Weissenfels) se je nahajal nad naseljem Bela Peč pri Ratečah na italijanski strani tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.

Poglej Ortenburžani in Grad Bela peč

Grad Dobrovo

Grad Dobrovo (tudi Vila Colloredo in Baguerjev grad) je dvorec iz 17.

Poglej Ortenburžani in Grad Dobrovo

Grad Goričane

Ruševine gradu Goričane ob dvorcu na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Goričane (nemško Görtschach, Gorizach) je nekoč stal na griču nad sedanjo graščino Goričane ob cesti med Medvodami in Škofjo Loko.

Poglej Ortenburžani in Grad Goričane

Grad Gutenberg

Valvasorjevem bakrorezu Grad Gutenberk ali Grad Stari Gutenberg tudi Hudi grad) je stal na severnem pobočju nad cerkvijo sv. Jurija nad Bistrico pri Tržiču in nad Potjo na Bistriško planino, na delno skalnatem pomolu z razgledom na naselje Bistrico, ki je bil razrušen 1511, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.

Poglej Ortenburžani in Grad Gutenberg

Grad Hohenburg

Grad Hohenburg – sedaj le še skromne ruševine – je ležal nad naseljem Pusarnica zahodno od mesta Špital ob Dravi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Ortenburžani in Grad Hohenburg

Grad Kamen

Grad Kamen (Stain) so danes mogočne razvaline gradu na tesnem grebenu, ki zapira dolino Drage pri vasi Begunjah na Gorenjskem.

Poglej Ortenburžani in Grad Kamen

Grad Kellerberg

Grad Kellerberg (nemško Burg Kellerberg) je srednjeveški grad, ki se nahaja na severozahodnem robu naselja z istim imenom pod cesto Beljak – Špital.

Poglej Ortenburžani in Grad Kellerberg

Grad Kostel

Grad Kostel je grad v dolini reke Kolpe, ki je v pisnih virih prvič omenjen leta 1336 kot »castrum Grafenwarth«, kar pomeni utrdba, trdnjava, zatočišče, šele leta 1449 pa kot Costel.

Poglej Ortenburžani in Grad Kostel

Grad Kravjek

Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.

Poglej Ortenburžani in Grad Kravjek

Grad Krupa

Grad Krupa (nemško Krupp) je stal nedaleč od naselja Krupa pri Semiču na robu vasi Stranska vas pri Semiču 500 m od izvira rečice Krupe.

Poglej Ortenburžani in Grad Krupa

Grad Lož

Grad Lož, od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem Lož na Notranjskem.

Poglej Ortenburžani in Grad Lož

Grad Mannsberg

Ruševine Altmannsberga in grad Mannsberg (2015) Grad Mannsberg (nemško Burg Mannsberg) je bil srednjeveški grad, danes obnovljen, ki je stal na vrhu osamelega gozdnatega hriba nad dolino na 690 m višine severovzhodno od Ostrovice, približno 14 kilometrov severovzhodno od Šentvida ob Glini na avstrijskem Koroškem.

Poglej Ortenburžani in Grad Mannsberg

Grad Ortenburg

Grad Ortenburg se je kot srednjeveška mogočna trdnjava nahajal na južni vzpetini nad sedanjim zaselkom Unterhaus naselja Baldramsdorf in istoimenske občine v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Ortenburžani in Grad Ortenburg

Grad Podvin

Grad Podvin (nemško Podwein) se nahaja v vasi Mošnje južno od Radovljice.

Poglej Ortenburžani in Grad Podvin

Grad Poljane

Grad Poljane (nemško Pöllant ali Pölland) je nekoč stal na robu naselja Predgrad v Poljanski dolini ob Kolpi.

Poglej Ortenburžani in Grad Poljane

Grad Porcia

Arkadno dvorišče Grad Porcia, bakrorez Andreasa Trosta, 1688 Pranger z roko z mečem. (16. st.) Grad Porcia v Špitalu ob Dravi v Zgornji Koroški, Avstrija je bil zgrajen v 16.

Poglej Ortenburžani in Grad Porcia

Grad Radeče

Grad Radeče na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Radeče 2011 Poskus rekonstrukcije gradu Radeče. Povzeto po skicni osnovi dr. Igorja Sapača Grad Radeče (nemško Ratschach) je bil srednjeveški grad, ki je stal na strmem pobočju Vranskega hriba severozahodno nad trgom Radeče.

Poglej Ortenburžani in Grad Radeče

Grad Ribnica

Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.

Poglej Ortenburžani in Grad Ribnica

Grad Rothenthurn

Grad Rothenthurn leži v enakoimenovanem kraju v občini Špital ob Dravi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Ortenburžani in Grad Rothenthurn

Grad Sommeregg

Grad Sommeregg je grad nad Milštatskim jezerom na avstrijskem Koroškem.

Poglej Ortenburžani in Grad Sommeregg

Grad Strmec

Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Grad Strmec (nemško Schloss Sternberg) leži na skalni polici nad enakoimenovanim krajem v občini Vernberk v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Ortenburžani in Grad Strmec

Grad Trebinje

Grad Trebinja (nemško Burgruine Alt-Treffen) leži v gozdu na skalnem hrbtu hriba Steinwender Hohe zahodno od trškega naselja in občine Trebinja ob Osojskem jezeru (nemško: Treffen am Ossiacher See) avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Ortenburžani in Grad Trebinje

Grad Trebnje

Grad Trebnje v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Notranjost gradu Grad Trebnje (nemško Treffen, Treuen Trebn) se nahaja na desnem bregu reke Temenice na vzpetini pod Bukovjem v Občini Trebnje.

Poglej Ortenburžani in Grad Trebnje

Grad Vajškra

Grad Vajškra (nem. Landskron) oziroma njegove ruševine se nahajajo severovzhodno od Beljak na zahodnjem vznožju Osojske Ture na skalnem vrhu platoja, ki se 135 m dviga nad ravnino.

Poglej Ortenburžani in Grad Vajškra

Grad Vernek

Grad Vernek (nemško Werneck) je stal nad naseljem Vernek pri Litiji, po katerem je prevzel ime.

Poglej Ortenburžani in Grad Vernek

Grofje Strmški

Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Nadgrajene ruševine gradu Strmec Farna cerkev Strmec Grofje Strmški, so bili stranska veja Grofov Vovbrških.

Poglej Ortenburžani in Grofje Strmški

Henrik I. Tirolski

Henrik I., tirolski grof od leta 1180, † 14. junij 1190 Henrik je bil mlajši sin tirolskega grofa Bertolda I. in njegove žene Neže(?), hčerke grofa Otona I. Ortenburškega.

Poglej Ortenburžani in Henrik I. Tirolski

Henrik Pfanberški

Henrik Pfanberški (pred 1241 – 24. julij 1282) je bil Pfanberški grof.

Poglej Ortenburžani in Henrik Pfanberški

Herman I. Celjski

Herman I. Celjski, celjski grof, * okoli 1333, † 21. marec 1385.

Poglej Ortenburžani in Herman I. Celjski

Herman II. Celjski

Herman II.

Poglej Ortenburžani in Herman II. Celjski

Herman Ortenburški

Herman Ortenburški (* 1147; † 1200) je bil protiškof Krške škofije.

Poglej Ortenburžani in Herman Ortenburški

Herren von Graben

Herren von Graben, imenovani tudi von Grabenov, ab dem Graben, von (dem) Graben, von Graben von (zum) Stein, Grabner, Graben zu Kornberg, Grabner zu Rosenburg, in vom Graben, je ime stare avstrijske plemiške rodbine.

Poglej Ortenburžani in Herren von Graben

Ivan II. Goriški

Ivan II.

Poglej Ortenburžani in Ivan II. Goriški

Janez II. Goriški

Janez II.

Poglej Ortenburžani in Janez II. Goriški

Kočevarji

Jezikovni otok Kočevarjev leta 1878 Kočevarji, Slava vojvodine Kranjske (Ljubljana/Nürnberg 1689), Janez Vajkard Valvasor Občicah Kočevarji ali kočevski Nemci (Gottscheer) so nekdanja nemško govoreča skupnost, ki je živela na Kočevskem, na nemškem jezikovnem otoku, katerega središče je bilo mesto Kočevje.

Poglej Ortenburžani in Kočevarji

Kočevje

Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.

Poglej Ortenburžani in Kočevje

Kočevska Reka

Kočevska Reka je naselje v občini Kočevje.

Poglej Ortenburžani in Kočevska Reka

Kočevski Rog

Jama pod Macesnovo Gorico Kočevski Rog (ali tudi samo Rog, nemško Hornwald) je kraška planota, ki je del Kočevskega višavja nad Črmošnjiško dolino, sicer del Dolenjske.

Poglej Ortenburžani in Kočevski Rog

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Ortenburžani in Koroška (vojvodina)

Kranjska krajina

Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.

Poglej Ortenburžani in Kranjska krajina

Kuenburg

Kuenburg je stara koroška plemiška rodbina, katere člani so bili ministeriali ortenburških grofov in so se sprva imenovali po kraju Deinsdorf na notranjem Krškem.

Poglej Ortenburžani in Kuenburg

Lesna dolina

Liesing Lesna dolina (nem. Lesachtal, iz slov. les: gozd) je politična občina z okoli 1.300 prebivalci na zahodnem, zgornjem avstrijskem Koroškem.

Poglej Ortenburžani in Lesna dolina

Lipniški grad

Pusti grad Lipniški grad (Pusti grad nad Lipnico) (nemško Waldenberg) se je nahajal nad rečico Lipnico pri Radovljici, od katerega so ohranjeni le ostanki razvalin.

Poglej Ortenburžani in Lipniški grad

Ludvik Kozjaški

Ludvik Kozjaški je bil zadnji moški predstavnik domnevno slovenskega viteškega rodu in je živel med letoma 1435 in 1476.

Poglej Ortenburžani in Ludvik Kozjaški

Majnhard VI. Goriški

Grb rodbine Albertincev, Goriških grofov, v Ingeramovem kodeksu, 1459 Majnhard VI.

Poglej Ortenburžani in Majnhard VI. Goriški

Milštatski samostan

Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.

Poglej Ortenburžani in Milštatski samostan

Milštatsko jezero

Milštatsko jezero, tudi Miljsko jezero je jezero na avstrijskem Koroškem, severno od doline Drave pri Špitalu.

Poglej Ortenburžani in Milštatsko jezero

Mladen II. Šubić Bribirski

Mladen II.

Poglej Ortenburžani in Mladen II. Šubić Bribirski

Nasovče

Nasovče je naselje v Občini Komenda.

Poglej Ortenburžani in Nasovče

Občina Jesenice

Občina Jesenice je po številu prebivalstva (dobrih 21.000) ena izmed večjih občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Ortenburžani in Občina Jesenice

Občina Kostel

Občina Kostel je občina v južni Sloveniji, tik ob hrvaški meji.

Poglej Ortenburžani in Občina Kostel

Občina Radovljica

Občina Radovljica je ena od občin v Republiki Sloveniji z 19.000 prebivalci in središčem v Radovljici.

Poglej Ortenburžani in Občina Radovljica

Občina Ribnica

Občina Ribnica je ena od občin v Republiki Sloveniji, s središčem v Ribnici in ima nekaj manj kot 10.000 prebivalcev.

Poglej Ortenburžani in Občina Ribnica

Ortneški grad

Ortneški ali Stari grad stoji na hribu Veliki Žrnovec v bližini Ribnice (natančneje blizu vasi Hudi Konec).

Poglej Ortenburžani in Ortneški grad

Osilniška dolina

Osilniška dolina je dobila ime po najstarejšem in največjem kraju ob sotočju Kolpe in Čabranke ter se razprostira na obeh bregovih rek.

Poglej Ortenburžani in Osilniška dolina

Oton II. Bavarski

Oton II., bavarski vojvoda, grof Renskega palatinata, * 7. april 1206, Kelheim, † 29. november 1253, Landshut.

Poglej Ortenburžani in Oton II. Bavarski

Perja vas

Farna cerkev Sv. Pavla v Perji vasi Perja vas (nem.: Ferndorf) je občina v hribovju nad Spodnjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z 2.187 prebivalci (stanje na 1. januar 2016) in vaško naselje s 651 prebivalci.

Poglej Ortenburžani in Perja vas

Pfanberški grofje

Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.

Poglej Ortenburžani in Pfanberški grofje

Radovljica

Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.

Poglej Ortenburžani in Radovljica

Ribnica

Ribnica je mesto v Sloveniji s 3.600 prebivalci (skupaj z bližnjo Hrovačo pa okroglimi 4000) in središče istoimenske občine, ki leži na Ribniškem polju na jugovzhodu Slovenije, na ravnem svetu med vzpetinama Mala in Velika gora.

Poglej Ortenburžani in Ribnica

Rudarstvo

Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.

Poglej Ortenburžani in Rudarstvo

Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem

Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem.

Poglej Ortenburžani in Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem

Seznam plemiških rodbin na Slovenskem

Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.

Poglej Ortenburžani in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem

Spanheimi

Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Ortenburžani in Spanheimi

Stari grad Polhov Gradec

Dvorec Polhov Gradec ali spodnji grad z ruševinami starega gradu na hribu v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Stari grad Polhov Gradec (nemško Billichgrätz, Billichgriitz, Pilchgrez) (stari grad) leži na griču imenovanem Stari grad – Kalvarija nad trškim naseljem Polhov Gradec v Občini Dobrova - Polhov Gradec v osrčju Polhograjskih Dolomitov, 18 km od Ljubljane.

Poglej Ortenburžani in Stari grad Polhov Gradec

Stari grad, Kamnik

Stari grad, ruševine gradu nad Kamnikom Stari grad, v srednjem veku imenovan Zgornji grad, (nemško Oberstain), stoji na strmi Krniški gori (585 m) nad mestom.

Poglej Ortenburžani in Stari grad, Kamnik

Stari grad, Novo mesto

Stari grad na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Stari grad nad Otočcem Stari grad pri Otočcu (nemško Altenburg) stoji v naselju Zagradu pri Otočcu na južnem pobočju Trške gore v občini Novo mesto in je že več let v obnavljanju.

Poglej Ortenburžani in Stari grad, Novo mesto

Trebinja (Avstrijska Koroška)

Pogled na kraj Trebinja Trebinja (nem.: Treffen am Ossiacher See) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z 4.534 prebivalci (stanje na 1. januar 2021).

Poglej Ortenburžani in Trebinja (Avstrijska Koroška)

Ulrik II. Pfanberški

Ulrik II.

Poglej Ortenburžani in Ulrik II. Pfanberški

Ulrik II. Walseejski

Ulrik II.

Poglej Ortenburžani in Ulrik II. Walseejski

Ulrik Ortenburški

Ulrik Ortenburški (* 1188; † 14. september 1253) je bil kot Ulrik I. Krški škof. Ulrik Ortenburški se je rodil kot tretji sin grofa Otona II.

Poglej Ortenburžani in Ulrik Ortenburški

Vovbržani

Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Koroška grofovska rodbina Grofov Vovbrških se pojavlja v času od leta 1050 do 1322.

Poglej Ortenburžani in Vovbržani

Wittelsbachi

Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.

Poglej Ortenburžani in Wittelsbachi

1209

1209 (MCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Ortenburžani in 1209

29. februar

29.

Poglej Ortenburžani in 29. februar

Prav tako znan kot Grafen von Ortenburg, Ortenburški.

, Grofje Strmški, Henrik I. Tirolski, Henrik Pfanberški, Herman I. Celjski, Herman II. Celjski, Herman Ortenburški, Herren von Graben, Ivan II. Goriški, Janez II. Goriški, Kočevarji, Kočevje, Kočevska Reka, Kočevski Rog, Koroška (vojvodina), Kranjska krajina, Kuenburg, Lesna dolina, Lipniški grad, Ludvik Kozjaški, Majnhard VI. Goriški, Milštatski samostan, Milštatsko jezero, Mladen II. Šubić Bribirski, Nasovče, Občina Jesenice, Občina Kostel, Občina Radovljica, Občina Ribnica, Ortneški grad, Osilniška dolina, Oton II. Bavarski, Perja vas, Pfanberški grofje, Radovljica, Ribnica, Rudarstvo, Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno na Slovenskem, Seznam plemiških rodbin na Slovenskem, Spanheimi, Stari grad Polhov Gradec, Stari grad, Kamnik, Stari grad, Novo mesto, Trebinja (Avstrijska Koroška), Ulrik II. Pfanberški, Ulrik II. Walseejski, Ulrik Ortenburški, Vovbržani, Wittelsbachi, 1209, 29. februar.