Kazalo
74 odnosi: Ada E. Yonath, Akrosom, Amiloplast, Amiotrofična lateralna skleroza, Apoptoza, Arheje, Arnold Rikli, Avtofagija, Živali, Žlezni mešiček, Človeški možgani, Bakterije, Biček, Botanični slovar, Celična delitev, Celična membrana, Celično jedro, Celica, Centrifugiranje, Centriol, Centrosom, Christian de Duve, Citoplazma, Citoskelet, Dendritski trn, Difuzni nevroendokrini sistem, Domena (biologija), Elajoplast, Elektrokemija, Elektronski mikroskop, Endoplazemski retikulum, Endosimbioza, Etioplast, Evglenofiti, Evkarionti, Floem, Fotosinteza, Genetika, George Emil Palade, Glioksilatni ciklus, Golgijev aparat, Hialina hrustančevina, Integument, Interfaza, Jetrenjaki, Kloroplast, Lipid, Lizosom, Melanosom, Merklova celica, ... Razširi indeks (24 več) »
Ada E. Yonath
Ada E. Yonath (rojena Livshitz), izraelska biokemičarka in kristalografinja, nobelovka, * 22. junij 1939, Jeruzalem, britanska Palestina (zdaj Izrael).
Poglej Organel in Ada E. Yonath
Akrosom
Akrosom je celični organel, ki se razvije na prednji strani glave semenčice (spermalne celice) pri mnogih živalih (vključujoč ljudi).
Poglej Organel in Akrosom
Amiloplast
Amiloplast je tip plastida, organela z dvojno membrano, ki je udeležen v mnoge biološke presnovne poti.
Poglej Organel in Amiloplast
Amiotrofična lateralna skleroza
Amiotrofična lateralna skleroza (kratica ALS) ali progresivna spinalna amiotrofija (tudi Charcotova ali Lou Gehrigova bolezen) je bolezen zgornjega in spodnjega motoričnega nevrona, ki se kaže z atrofijo mišic in spastičnimi znaki, pogosto tudi z znaki odpovedi spodnjih možganskih živcev.
Poglej Organel in Amiotrofična lateralna skleroza
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Organel in Apoptoza
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Organel in Arheje
Arnold Rikli
Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, *13. februar 1823, Wangen an der Aare, Švica, † 30. april 1906, Sankt Thomas, Koroška (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Organel in Arnold Rikli
Avtofagija
Avtofagíja (grško autos - sam + phageîn - jesti, požirati), tudi citoplazemska celična smrt, je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov, ki jih lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebna hranila.
Poglej Organel in Avtofagija
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Organel in Živali
Žlezni mešiček
Žlezni mešički ali pankreasni acinusi tvorijo eksokrini del trebušne slinavke (pankreasa).
Poglej Organel in Žlezni mešiček
Človeški možgani
Možgani so del osrednjega živčnega sistema.
Poglej Organel in Človeški možgani
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Organel in Bakterije
Biček
Dve bakteriji iz rodu ''Vibrio'' z dobro vidnimi bički Bíček ali flagél (latinsko flagellum) je nitasti organel, namenjen premikanju mikroorganizemske celice in prehranjevanju nepravih mnogoceličarjev.
Poglej Organel in Biček
Botanični slovar
Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.
Poglej Organel in Botanični slovar
Celična delitev
Shema treh tipov celične delitve Celična delitev je biološki proces, del celičnega cikla, pri katerem iz matične celice nastaneta dve ali več hčerinskih celic.
Poglej Organel in Celična delitev
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Organel in Celična membrana
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Organel in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Organel in Celica
Centrifugiranje
Centrifugiranje je ločevalna tehnika, ki ločuje delce s pomočjo centrifugalne sile.
Poglej Organel in Centrifugiranje
Centriol
Centriol je celična struktura, ki je le v živalski celici in celici nekaterih nižjih rastlin.
Poglej Organel in Centriol
Centrosom
Centrosom je organel, ki služi kot glavni organizacijski center mikrotubulov znotraj živalske celice.
Poglej Organel in Centrosom
Christian de Duve
Christian René, viscount de Duve, belgijski citolog, biokemik in akademik, nobelovec, * 2. oktober 1917, Thames Ditton, Surrey, Anglija, † 4. maj 2013, Nethen, Belgija.
Poglej Organel in Christian de Duve
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Organel in Citoplazma
Citoskelet
Citoskelet ali notranje celično ogrodje je celično ogrodje.
Poglej Organel in Citoskelet
Dendritski trn
Dendritski trn je izrastek dendrita na mestu sinapse.
Poglej Organel in Dendritski trn
Difuzni nevroendokrini sistem
Difuzni nevroendokrini sistem ali DNES je sistem raztresenih nevroendokrinih celic, ki tvorijo hormone in živčne prenašalce (nevrotransmiterje).
Poglej Organel in Difuzni nevroendokrini sistem
Domena (biologija)
Domena, tudi nadkraljestvo ali imperij, je najvišja raven znanstvene klasifikacije živih bitij po taksonomskem sistemu, ki ga je razvil in leta 1990 predlagal ameriški mikrobiolog Carl Woese s sodelavci.
Poglej Organel in Domena (biologija)
Elajoplast
Elajoplast ali elaioplast je rastlinski plastid in eden izmed treh glavnih oblik levkoplastov (poleg amiloplasta in proteinoplasta).
Poglej Organel in Elajoplast
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Organel in Elektrokemija
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Poglej Organel in Elektronski mikroskop
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Organel in Endoplazemski retikulum
Endosimbioza
doi.
Poglej Organel in Endosimbioza
Etioplast
Etioplasti so posebna oblika kloroplastov, ki niso izpostavljeni svetlobi in jih lahko najdemo v tkivih kritosemenk, rastočih v temi.
Poglej Organel in Etioplast
Evglenofiti
Evglenofiti (znanstveno ime Euglenophyta) ali evglenidi, pa tudi evglenoidi, so enoceličarji, za katere je značilen monadni (tudi bičkasti ali flagelatni) organizacijski tip, pri katerem ima celica vsaj en biček (tudi bič).
Poglej Organel in Evglenofiti
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Organel in Evkarionti
Floem
Floem (označen z oranžno) prenaša produkte fotosinteze do različnih delov rastline. Floem je tip prevajalnega tkiva višjih rastlin, ki sestoji iz živih celic, in po katerem prehajajo vodotopne organske snovi, ki so bile proizvedene v procesu fotosinteze in jih zato imenujemo tudi fotosintati, do delov rastline, kjer so hranila potrebna.
Poglej Organel in Floem
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Organel in Fotosinteza
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Organel in Genetika
George Emil Palade
George Emil Palade, romunsko-ameriški celični biolog in akademik, nobelovec, * 19. november 1912, Iași, Kraljevina Romunija, † 7. oktober 2008, Del Mar, Kalifornija, Združene države Amerike.
Poglej Organel in George Emil Palade
Glioksilatni ciklus
Shematski prikaz glioksilatnega ciklusa Glioksilatni ciklus je prilagojena različica Krebsovega cikla (citratnega cikla) in anabolna presnovna pot, ki se pojavlja pri rastlinah, bakterijah, protistih in glivah.
Poglej Organel in Glioksilatni ciklus
Golgijev aparat
presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Golgijev aparat (kratica GA) je membranski organel v celici.
Poglej Organel in Golgijev aparat
Hialina hrustančevina
Hialina hrustančevina je tip hrustančevine steklastega videza, ki ga gradi zlasti homogena medceličnina s kolagenskimi vlakni.
Poglej Organel in Hialina hrustančevina
Integument
sesalčja koža, ki jo sestavljajo trije deli: povrhnjica ali pokožnica (epidermis), usnjica (dermis) in podkožje (subkutis). Integument je skrajni (zunanji) sloj tkiva, ki pokriva nek organizem ali organ.
Poglej Organel in Integument
Interfaza
Prikaz interfaze; kromatin se še ni zgostil in v celici še vedno potekajo vse funkcije normalno. Prikaz celičnega jedra v interfazi (najverjetneje fazi G1). Interfaza je ena od faz celičnega ciklusa, v kateri se celica zadržuje večino časa.
Poglej Organel in Interfaza
Jetrenjaki
Jetrenjaki (znanstveno ime Marchantiophyta) štejemo za primitivnejše, izvirnejše predstavnike mahov.
Poglej Organel in Jetrenjaki
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.
Poglej Organel in Kloroplast
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Organel in Lipid
Lizosom
Lizosom je celični organel, v katerem poteka razgradnja beljakovin in nekaterih drugih makromolekul.
Poglej Organel in Lizosom
Melanosom
Melanosom ali melaninsko zrnce je organel, ki ga najdemo v živalskih celicah in je mesto za sintezo, shranjevanje in transport melanina, enega najpogostejših pigmentov v živalskem kraljestvu.
Poglej Organel in Melanosom
Merklova celica
Merklove celice so celice v koži in nekaterih delih sluznice vretenčarjev, ki delujejo kot mehanoreceptorji, poleg tega pa pripadajo difuznemi nevroendokrinemu sistemu (DNES).
Poglej Organel in Merklova celica
Metalotionein
Metalotioneini (MT) so družina nizkomolekularnih beljakovin v citosolu, bogatih s cisteinom.
Poglej Organel in Metalotionein
Mišična celica
Shema zgradbe skeletne mišične celice Mišična celica ali miocit je glavni tip celice, ki sestavlja mišično tkivo in živalim omogoča premikanje.
Poglej Organel in Mišična celica
Migetalka
Mikroskopska slika migetalk Migetálka ali cílij je nitasti organel evkariontske celice.
Poglej Organel in Migetalka
Mitohondrijska DNK
citoplazme prikazuje diskretna črna polja mtDNA Mitohondrijska DNK (mtDNA) je DNK, ki se nahaja v mitohondrijih, organelih, ki so v splošnem odgovorni za pretvorbo energije iz hranilnih snovi v obliko, uporabno za celice (tj. adenozin trifosfat ali ATP).
Poglej Organel in Mitohondrijska DNK
Nekroza
rjavega pajka samotarja Nekrόza (grško: nekrόs - mrtev, mrlič) ali mrtvína (tudi celična smrt tipa III) je patološko odmrtje celic oz.
Poglej Organel in Nekroza
Organ
Organ je lahko.
Poglej Organel in Organ
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Organel in Organ (biologija)
Osteocit
Osteocit je iz osteoblasta nastala celica, obdana s kostno medceličnino.
Poglej Organel in Osteocit
Peroksisom
Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.
Poglej Organel in Peroksisom
Plastid
Rastlinske celice z vidnimi zeleno obarvanimi kloroplasti Plastidi so organeli v rastlinskih celicah, udeleženi v sintezi in skladiščenju pomebnih spojin.
Poglej Organel in Plastid
Praživali
Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.
Poglej Organel in Praživali
Pretočna citometrija
Pretočna citometrija je tehnika, s katero merimo in analiziramo lastnosti posameznih celic, ki v suspenziji ena za drugo potujejo skozi pretočni citometer in jih osvetljujemo z ozkim snopom laserske svetlobe.
Poglej Organel in Pretočna citometrija
Prokariontsko jedro
Nukleoid prokariontske celice (desno) v primerjavi s celičnim jedrom evkariontske celice (levo). Prokariontsko (bakterijsko) jedro ali nukleoid je območje enotne protoplazme prokariontov, v katerem leži prstanast kromosom.
Poglej Organel in Prokariontsko jedro
Protoplazma
Protoplazma ali pratvorivo je skupni naziv za živo vsebino celice, ki je pokrita s celično steno.
Poglej Organel in Protoplazma
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Organel in Rak (bolezen)
Rastlinska celica
Shema »tipične« rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli Rastlinska celica je tip evkariontske celice, kakršen gradi rastlinska tkiva.
Poglej Organel in Rastlinska celica
Sekundarni obveščevalec
Sekundarni obveščevalec, sekundarni prenašalec ali znotrajcelični glasnik (second messenger) je molekula ali ion, ki sodeluje pri prenosu informacije od receptorja na plazemska plazemski membrani v notranjost celice.
Poglej Organel in Sekundarni obveščevalec
Semenčica
Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.
Poglej Organel in Semenčica
Sitasti element
Sitasti elementi so specializirane in živeče prevajalne celice rastlin, ki se nahajajo v floemu, prevajalnemu tkivu, namenjenemu transportu organskih snovi iz fotosintetskih tkiv.
Poglej Organel in Sitasti element
Spermatogeneza
Spermatogenéza je proces zorenja semenčic oziroma spermijev - moških spolnih celic.
Poglej Organel in Spermatogeneza
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Organel in Spužve
Vakuola
mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (citosol) (12) lizosom (13) centrioli Vakuole so celični organeli, obdani s celično membrano, ki se pojavljajo v nekaterih evkariontskih celicah.
Poglej Organel in Vakuola
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Organel in Vezikel
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Organel in Zgodovina biologije
Prav tako znan kot Celični organček, Organeli, Organček.