Kazalo
71 odnosi: Aktinoidi, Alkalijska kovina, Alkan, Alkin, Atom, Atomski polmer, Železova skupina, Žlahtni plin, Bakrova skupina, Blok d, Blok f, Blok p, Blok periodnega sistema, Blok s, Borova skupina, Cinkova skupina, Curiejeva temperatura, D-orbitala, Energijski nivo, F-orbitala, Fizika, Foton, Grignardova reakcija, Halkogen, Halogen, Helij, Hibridizacija orbital, Hundovo pravilo, Ionska vez, John Clarke Slater, Karbokation, Kemijski element, Kobaltova skupina, Kompleksna spojina, Kromova skupina, Kubični kristalni sistem, Kubični model atoma, Lantanoidna kontrakcija, Llewellyn Hilleth Thomas, Magnetno kvantno število, Manganova skupina, Max Born, Molekula, Moseleyjev zakon, Nevtronij, Nikljeva skupina, P-orbitala, Periodni sistem elementov, Pniktogeni, Pravilo okteta, ... Razširi indeks (21 več) »
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Orbitala in Aktinoidi
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Orbitala in Alkalijska kovina
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Orbitala in Alkan
Alkin
etina, najpreprostejšega alkina. Alkin je nenasičen ogljikovodik, ki ima med ogljikovimi atomi vsaj eno trojno vez -C≡C-.
Poglej Orbitala in Alkin
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Orbitala in Atom
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Orbitala in Atomski polmer
Železova skupina
V 8.
Poglej Orbitala in Železova skupina
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Poglej Orbitala in Žlahtni plin
Bakrova skupina
V 11. (IUPAC) ali bakrovo skupino periodnega sistema elementov spadajo prehodne kovine baker (Cu), srebro (Ag) in zlato (Au).
Poglej Orbitala in Bakrova skupina
Blok d
right Blok d periodnega sistema elementov je sestavljen iz skupin elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali d. Blok se imenuje tudi prehodne kovine ali prehodni elementi.
Poglej Orbitala in Blok d
Blok f
right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.
Poglej Orbitala in Blok f
Blok p
right Blok p periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz zadnjih šestih skupin periodnega sistema razen helija, ki spada v blok s. Vsi elementi imajo v osnovnem stanju atomov elektrone z najvišjo energijo na orbitali p. V bloku p so vse nekovine, razen vodika in helija, ki sta v bloku s, vse polkovine in nekaj kovin.
Poglej Orbitala in Blok p
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Poglej Orbitala in Blok periodnega sistema
Blok s
right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.
Poglej Orbitala in Blok s
Borova skupina
Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Orbitala in Borova skupina
Cinkova skupina
V 12. skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) ali cinkovo skupino spadajo elementi cink (Zn), kadmij (Cd) in živo srebro (Hg).
Poglej Orbitala in Cinkova skupina
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Poglej Orbitala in Curiejeva temperatura
D-orbitala
D-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Poglej Orbitala in D-orbitala
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Orbitala in Energijski nivo
F-orbitala
F-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Poglej Orbitala in F-orbitala
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Orbitala in Fizika
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Orbitala in Foton
Grignardova reakcija
Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.
Poglej Orbitala in Grignardova reakcija
Halkogen
Halkogeni so kemijski elementi iz 16.
Poglej Orbitala in Halkogen
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Orbitala in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Orbitala in Helij
Hibridizacija orbital
Hibridizácija je v kemiji linearna kombinacija atomskih orbital približno enake energije, pri čemer se tvorijo hibridne ali hibridizirane orbitale.
Poglej Orbitala in Hibridizacija orbital
Hundovo pravilo
Hundovo pravilo pravi, da elektroni zasedejo energijsko enakovredne orbitale posamično.
Poglej Orbitala in Hundovo pravilo
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Orbitala in Ionska vez
John Clarke Slater
John Clarke Slater, ameriški fizik in kemik, * 22. december 1900, Oak Park, Illinois, ZDA, † 25. julij 1976, Sanibel Island, Florida, ZDA.
Poglej Orbitala in John Clarke Slater
Karbokation
Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.
Poglej Orbitala in Karbokation
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Orbitala in Kemijski element
Kobaltova skupina
V 9. ali kobaltovo skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) spadajo kobalt (Co), rodij (Rh), iridij (Ir) in majtnerij (Mt).
Poglej Orbitala in Kobaltova skupina
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Orbitala in Kompleksna spojina
Kromova skupina
6.
Poglej Orbitala in Kromova skupina
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Poglej Orbitala in Kubični kristalni sistem
Kubični model atoma
Kubični model atoma je bil eden prvih modelov atoma, v katerem so bili elektroni v nepolarnem atomu ali molekuli postavljeni v osem oglišč kocke.
Poglej Orbitala in Kubični model atoma
Lantanoidna kontrakcija
Lantanoidna kontrakcija je izraz, ki se uporablja v kemiji za opis zmanjšanja ionskih polmerov lantanoidov, elementov z vrstnimi števili od 58 (cerij) do 71 (lutecij).
Poglej Orbitala in Lantanoidna kontrakcija
Llewellyn Hilleth Thomas
Llewellyn Hilleth Thomas, angleško-ameriški fizik in matematik, * 21. oktober 1903, London, Anglija, † 20. april 1992, Raleigh, Severna Karolina, ZDA.
Poglej Orbitala in Llewellyn Hilleth Thomas
Magnetno kvantno število
Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.
Poglej Orbitala in Magnetno kvantno število
Manganova skupina
V 7.
Poglej Orbitala in Manganova skupina
Max Born
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Poglej Orbitala in Max Born
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Orbitala in Molekula
Moseleyjev zakon
Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.
Poglej Orbitala in Moseleyjev zakon
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Orbitala in Nevtronij
Nikljeva skupina
V 10. ali nikljevo skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) spadajo prehodne kovine nikelj (Ni), paladij (Pd), platina (Pt) in darmštatij (Ds).
Poglej Orbitala in Nikljeva skupina
P-orbitala
P-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Poglej Orbitala in P-orbitala
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Orbitala in Periodni sistem elementov
Pniktogeni
Dušikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje dušik (N), fosfor (P), arzen (As), antimon (Sb), bizmut (Bi) in nepotrjeni moskovij (Mc).
Poglej Orbitala in Pniktogeni
Pravilo okteta
Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.
Poglej Orbitala in Pravilo okteta
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Orbitala in Računska kemija
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Orbitala in Radioaktivnost
Radioluminiscenca
Ci) v podolgovatih stekleničkah, katerih notranja stena je prevlečena s fosforjem. uri. Radioluminiscenca je pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo zaradi vpliva ionizirajočega sevanja.
Poglej Orbitala in Radioluminiscenca
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Orbitala in Razširitev periodnega sistema elementov
S-orbitala
S-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Poglej Orbitala in S-orbitala
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Orbitala in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Orbitala in Seznam kemijskih vsebin
Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente
Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente je razdeljen v podakovne liste, ki vsebujejo vrednosti za številne lastnosti elementov, skupaj z različnimi referencami.
Poglej Orbitala in Seznam referenčnih podatkov za kemijske elemente
Skandijeva skupina
V 3. ali skandijevo skupino elementov spadajo elementi iz tretje kolone periodnega sistema elementov.
Poglej Orbitala in Skandijeva skupina
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Poglej Orbitala in Skupina periodnega sistema
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Orbitala in Spektralna črta
Spinel
Spinel je magnezijev aluminijev oksid MgAl2O4 in eden od mineralov iz obsežne spinelne skupine.
Poglej Orbitala in Spinel
Spinsko kvantno število
Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Orbitala in Spinsko kvantno število
Struktura elektronskih pasov
Poenostavljen prikaz strukture elektronskih pasov v kovinah, polprevodnikih in izolatorjih. Struktura elektronskih pasov v fiziki trdne snovi opisuje področja in strukturo dovoljenih in nedovoljenih stanj elektrona v kristalni mreži.
Poglej Orbitala in Struktura elektronskih pasov
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Orbitala in Tenes
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Orbitala in Tirno kvantno število
Točkovna grupa
Točkovna grupa je v geometriji skupina geometrijskih simetrij (izometrij), v katerih ostane točka negibna.
Poglej Orbitala in Točkovna grupa
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Orbitala in Valenca
Vanadijeva skupina
V 5. ali vanadijevo skupino periodnega sistema elementov spadajo elementi vanadij (V), niobij (Nb), tantal (Ta) in dubnij (Db), katerega so ga prvič sintetizirali leta 1967.
Poglej Orbitala in Vanadijeva skupina
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Orbitala in Vrstno število
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Orbitala in Zlato
Prav tako znan kot Atomska orbitala, Elektronska konfiguracija, Elektronska orbitala, Razporeditev elektronov, Razporeditev elektronov po lupinah.