Kazalo
31 odnosi: Aberacija, Anastigmat, Astigmatizem (oko), Astigmatizem (optika), Astrometrija, Astronomska enota, Astronomska konstanta, Časovni pregled astronomije, Boke, Daljnovidnost, Disperzija (optika), Eter (fizika), Gibanje Zemlje, Gorišče v neskončnosti, Hitrost gravitacije, Jean-Felix Picard (astronom), Koma (optika), Kotna ločljivost, Kratkovidnost, Kromatična aberacija, Leča (optika), Mikroskopija z mrežno ravninsko osvetlitvijo, Mlaj (Luna), Navidezna lega Sonca, Niccolò Zucchi, Objektiv, Poissonova pega, Robert Hooke, Seznam fizikalnih vsebin, Sferna aberacija, Vesoljski teleskop James Webb.
Aberacija
Aberácija (latinsko ab - iz ali stran + errare - bloditi, aberratio - odklon, odmaknitev).
Poglej Optična napaka in Aberacija
Anastigmat
Gaussovega dvojnega objektiva, spodaj: shema sodobnega asimetričnega anastigmata Anastigmát ali anastigmátični objektív je vrsta fotografskega objektiva, ki ima v celoti popravljene nekatere optične napake leč, večinoma: sferno aberacijo, komo in astigmatizem.
Poglej Optična napaka in Anastigmat
Astigmatizem (oko)
Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je optična napaka (motnja) očesa, pri kateri je vid zabrisan zaradi nezmožnosti njegove optike prikazati ostro sliko točkastega telesa v gorišču na mrežnici.
Poglej Optična napaka in Astigmatizem (oko)
Astigmatizem (optika)
Gorišče žarkov v navpični ravnini ni v isti točki kot gorišče žarkov iz vodoravne ravnine. Astigmatízem (redkeje tudi negoriščnost,: a- - ne, brez + stigma,: stígmatos - znamenje, pega, prebod, vbod + -izem) je ena izmed napak optičnih naprav.
Poglej Optična napaka in Astigmatizem (optika)
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Optična napaka in Astrometrija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Optična napaka in Astronomska enota
Astronomska konstanta
Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.
Poglej Optična napaka in Astronomska konstanta
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Optična napaka in Časovni pregled astronomije
Boke
zaslonskemu številu f/1,2 šestkotno zaslonko, nastavljen na f/8 Boké (tudi bokéh) je v fotografiji zabrisanost ali subjektivna estetska kakovost zabrisanosti v delih slike, ki so zunaj gorišča, oziroma način kako objektiv prikaže svetlobne točke zunaj gorišča.
Poglej Optična napaka in Boke
Daljnovidnost
Shematski prikaz daljnovidnosti (zg. slika) in njeno odpravljanje z uporabo zbiralne leče (sp. slika). Daljnovídnost ali hipermetropíja je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla.
Poglej Optična napaka in Daljnovidnost
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Poglej Optična napaka in Disperzija (optika)
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Optična napaka in Eter (fizika)
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Optična napaka in Gibanje Zemlje
Gorišče v neskončnosti
Goríšče v neskônčnosti je v geometrijski optiki in fotografiji stanje v katerem leča ali drug optični sistem tvori sliko telesa/objekta, ki je neskončno oddaljen.
Poglej Optična napaka in Gorišče v neskončnosti
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Optična napaka in Hitrost gravitacije
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Poglej Optična napaka in Jean-Felix Picard (astronom)
Koma (optika)
Nastanek kome (levo) in pripadajoča slika predmeta (desno) Koma je ena izmed napak optičnih naprav.
Poglej Optična napaka in Koma (optika)
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Poglej Optična napaka in Kotna ločljivost
Kratkovidnost
Shematski prikaz kratkovidnosti (zg. slika) in njeno odpravljanje z uporabo razpršilne leče (sp. slika). Kratkovídnost ali miopíja (muōpia - kratkovidnost) je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla.
Poglej Optična napaka in Kratkovidnost
Kromatična aberacija
Primer kromatične aberacije. Zgornja slika ima minimalno kromatično aberacijo, spodnja pa veliko Kromatična aberacija ali zarisba je optična napaka, ki se pojavi na fotografijah zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin.
Poglej Optična napaka in Kromatična aberacija
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Poglej Optična napaka in Leča (optika)
Mikroskopija z mrežno ravninsko osvetlitvijo
Mikroskopija z mrežno ravninsko osvetlitvijo je modificirana različica fluorescentne mikroskopije z ravninsko osvetlitvijo, ki povečuje hitrost pridobivanja slik, hkrati pa zmanjšuje poškodbe na celicah zaradi fototoksičnosti.
Poglej Optična napaka in Mikroskopija z mrežno ravninsko osvetlitvijo
Mlaj (Luna)
Slika Lune posneta ob približno mlaju. Tedaj je obsevana samo od zvezd in Zemlje. V astronomiji je mlaj ali nova luna prva lunina faza, ko imata Luna in Sonce enako ekliptično dolžino.
Poglej Optična napaka in Mlaj (Luna)
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Optična napaka in Navidezna lega Sonca
Niccolò Zucchi
Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.
Poglej Optična napaka in Niccolò Zucchi
Objektiv
Objektív je element optičnih naprav.
Poglej Optična napaka in Objektiv
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Optična napaka in Poissonova pega
Robert Hooke
Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
Poglej Optična napaka in Robert Hooke
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Optična napaka in Seznam fizikalnih vsebin
Sferna aberacija
Sferna aberacija (spodnja slika) in potek žarkov pri idealni leči (brez sferne aberacije) (zgornja slika) pri zbiralni leči. Sferna aberacija je napaka, ki se pojavlja na optičnih napravah.
Poglej Optična napaka in Sferna aberacija
Vesoljski teleskop James Webb
Vesoljski teleskop James Webb (JWST) je vesoljski teleskop, ki ga je razvila NASA s prispevki Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).
Poglej Optična napaka in Vesoljski teleskop James Webb
Prav tako znan kot Aberacija svetlobe, Optična aberacija.