Kazalo
43 odnosi: Absolutni izsev, Asteroid tipa C, Asteroid tipa S, Astronomska enota, Ščip (Luna), Črna luknja, Bondov albedo, Charles Dillon Perrine, Elongacija, Eugène Michel Antoniadi, Fazni kot (astronomija), Frank Elmore Ross, Geometrični albedo, Giovanni Domenico Cassini, Giovanni Virginio Schiaparelli, Haumea, Hiparh, Jean-Felix Picard (astronom), Jo (luna), Kalip, Konjunkcija (astronomija), Lunina tirnica, Makemake, Marsovi naravni sateliti, Neptun, Okultacija, Ole Christensen Rømer, Precesija enakonočij, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Sizigij (astronomija), (527604) 2007 VL305, 10 Higeja, 11 Partenopa, 15 Evnomija, 27 Evterpa, 324 Bamberga, 38628 Huja, 433 Eros, 6 Heba, 64 Angelina, 8 Flora, 90482 Ork.
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Opozicija (astronomija) in Absolutni izsev
Asteroid tipa C
Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.
Poglej Opozicija (astronomija) in Asteroid tipa C
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Poglej Opozicija (astronomija) in Asteroid tipa S
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Opozicija (astronomija) in Astronomska enota
Ščip (Luna)
accessdate.
Poglej Opozicija (astronomija) in Ščip (Luna)
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Opozicija (astronomija) in Črna luknja
Bondov albedo
Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa).
Poglej Opozicija (astronomija) in Bondov albedo
Charles Dillon Perrine
Charles Dillon Perrine, ameriško-argentinski astronom, * 28. julij 1867, Steubenville, Ohio, ZDA, † 21. junij 1951, Villa del Totoral, Argentina.
Poglej Opozicija (astronomija) in Charles Dillon Perrine
Elongacija
Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.
Poglej Opozicija (astronomija) in Elongacija
Eugène Michel Antoniadi
Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.
Poglej Opozicija (astronomija) in Eugène Michel Antoniadi
Fazni kot (astronomija)
thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.
Poglej Opozicija (astronomija) in Fazni kot (astronomija)
Frank Elmore Ross
Frank Elmore Ross, ameriški astronom in fizik, * 2. april 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 21. september 1960, Altadena, Kalifornija.
Poglej Opozicija (astronomija) in Frank Elmore Ross
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Opozicija (astronomija) in Geometrični albedo
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Opozicija (astronomija) in Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Virginio Schiaparelli
Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.
Poglej Opozicija (astronomija) in Giovanni Virginio Schiaparelli
Haumea
Haumea (uradno (136108) Haumea; simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Opozicija (astronomija) in Haumea
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Opozicija (astronomija) in Hiparh
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Poglej Opozicija (astronomija) in Jean-Felix Picard (astronom)
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Opozicija (astronomija) in Jo (luna)
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Poglej Opozicija (astronomija) in Kalip
Konjunkcija (astronomija)
Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.
Poglej Opozicija (astronomija) in Konjunkcija (astronomija)
Lunina tirnica
Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.
Poglej Opozicija (astronomija) in Lunina tirnica
Makemake
Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Opozicija (astronomija) in Makemake
Marsovi naravni sateliti
Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.
Poglej Opozicija (astronomija) in Marsovi naravni sateliti
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Opozicija (astronomija) in Neptun
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej Opozicija (astronomija) in Okultacija
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Poglej Opozicija (astronomija) in Ole Christensen Rømer
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Opozicija (astronomija) in Precesija enakonočij
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Opozicija (astronomija) in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Opozicija (astronomija) in Seznam fizikalnih vsebin
Sizigij (astronomija)
work.
Poglej Opozicija (astronomija) in Sizigij (astronomija)
(527604) 2007 VL305
2007 VL305 ali 2007 VL 305 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Poglej Opozicija (astronomija) in (527604) 2007 VL305
10 Higeja
10 Higeja (mednarodno ime 10 Hygiea, starogrško: Higieía) je četrto največje telo v asteroidnem pasu.
Poglej Opozicija (astronomija) in 10 Higeja
11 Partenopa
11 Partenopa (mednarodno ime 11 Parthenope, starogrško: Partenópe) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Opozicija (astronomija) in 11 Partenopa
15 Evnomija
15 Evnomija (mednarodno ime 15 Eunomia, starogrško: Eunomía) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Opozicija (astronomija) in 15 Evnomija
27 Evterpa
27 Evterpa (mednarodno ime 27 Euterpe, starogrško: Eutérpe) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Opozicija (astronomija) in 27 Evterpa
324 Bamberga
324 Bamberga (mednarodno ime je tudi 324 Bamberga) eden izmed največjih asteroidov v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Opozicija (astronomija) in 324 Bamberga
38628 Huja
38628 Huja (mednarodno ime Huya) je čezneptunski asteroid v resonanci 2: 3 z Neptunom.
Poglej Opozicija (astronomija) in 38628 Huja
433 Eros
Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.
Poglej Opozicija (astronomija) in 433 Eros
6 Heba
6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Opozicija (astronomija) in 6 Heba
64 Angelina
64 Angelina (mednarodno ime je tudi 64 Angelina) je srednje velik asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Opozicija (astronomija) in 64 Angelina
8 Flora
8 Flora je velik in svetel asteroid v asteroidnem pasu.
Poglej Opozicija (astronomija) in 8 Flora
90482 Ork
90482 Ork (mednarodno ime Orcus) je velik čezneptunski asteroid iz skupine plutinov v Kuiperjevem pasu.
Poglej Opozicija (astronomija) in 90482 Ork