Hitreje kot brskalnik!
44 odnosi: Absolutni izsev, Asteroid tipa C, Asteroid tipa S, Astronomska enota, Ščip (Luna), Črna luknja, Bondov albedo, Charles Dillon Perrine, Elongacija, Eugène Michel Antoniadi, Fazni kot (astronomija), Frank Elmore Ross, Geometrični albedo, Giovanni Domenico Cassini, Giovanni Virginio Schiaparelli, Haumea, Hiparh, Jean-Felix Picard (astronom), Jo (luna), Kalip, Konjunkcija (astronomija), Lunina tirnica, Makemake, Marsovi naravni sateliti, Neptun, Okultacija, Ole Christensen Rømer, Precesija enakonočij, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Sizigij (astronomija), (527604) 2007 VL305, (84522) 2002 TC302, 10 Higeja, 11 Partenopa, 15 Evnomija, 27 Evterpa, 324 Bamberga, 38628 Huja, 433 Eros, 6 Heba, 64 Angelina, 8 Flora, 90482 Ork.
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Absolutni izsev · Poglej več »
Asteroid tipa C
Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Asteroid tipa C · Poglej več »
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Asteroid tipa S · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Astronomska enota · Poglej več »
Ščip (Luna)
accessdate.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Ščip (Luna) · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Črna luknja · Poglej več »
Bondov albedo
Bondov albedo (tudi sferni albedo ali bolometrični albedo) je delež celotne vzporedno vpadajoče svetlobe, ki se odbije s površine telesa (običajno nebesnega telesa).
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Bondov albedo · Poglej več »
Charles Dillon Perrine
Charles Dillon Perrine, ameriško-argentinski astronom, * 28. julij 1867, Steubenville, Ohio, ZDA, † 21. junij 1951, Villa del Totoral, Argentina.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Charles Dillon Perrine · Poglej več »
Elongacija
Tako je definirana elongacija za opazovalca na Zemlji Elongacija je kotna razdalja med dvema točkama na nebu (oziroma smerema proti njima), za opazovalca v tretji točki.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Elongacija · Poglej več »
Eugène Michel Antoniadi
Eugène Michel Antoniadi (tudi Eugenios Antoniadi), grški astronom turškega rodu, * 10. marec 1870, Konstantinopel, Turčija, † 10. februar 1944, Pariz, Francija.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Eugène Michel Antoniadi · Poglej več »
Fazni kot (astronomija)
thumb thumb Fazni kot (oznaka β ali φ) je pri astronomskih opazovanjih kot med vpadajočo svetlobo na nebesno telo in s površine nebesnega telesa odbito svetlobo.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Fazni kot (astronomija) · Poglej več »
Frank Elmore Ross
Frank Elmore Ross, ameriški astronom in fizik, * 2. april 1874, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 21. september 1960, Altadena, Kalifornija.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Frank Elmore Ross · Poglej več »
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Geometrični albedo · Poglej več »
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »
Giovanni Virginio Schiaparelli
Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Giovanni Virginio Schiaparelli · Poglej več »
Haumea
Haumea (uradno (136108) Haumea; simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Haumea · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Hiparh · Poglej več »
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Jean-Felix Picard (astronom) · Poglej več »
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Jo (luna) · Poglej več »
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Kalip · Poglej več »
Konjunkcija (astronomija)
Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Konjunkcija (astronomija) · Poglej več »
Lunina tirnica
Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Lunina tirnica · Poglej več »
Makemake
Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Makemake · Poglej več »
Marsovi naravni sateliti
Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Marsovi naravni sateliti · Poglej več »
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Neptun · Poglej več »
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Okultacija · Poglej več »
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Ole Christensen Rømer · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Precesija enakonočij · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Sizigij (astronomija)
work.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in Sizigij (astronomija) · Poglej več »
(527604) 2007 VL305
2007 VL305 ali 2007 VL 305 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
Novo!!: Opozicija (astronomija) in (527604) 2007 VL305 · Poglej več »
(84522) 2002 TC302
Brez opisa.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in (84522) 2002 TC302 · Poglej več »
10 Higeja
10 Higeja (mednarodno ime 10 Hygiea, starogrško: Higieía) je četrto največje telo v asteroidnem pasu.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in 10 Higeja · Poglej več »
11 Partenopa
11 Partenopa (mednarodno ime 11 Parthenope, starogrško: Partenópe) je velik in svetel asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in 11 Partenopa · Poglej več »
15 Evnomija
15 Evnomija (mednarodno ime 15 Eunomia, starogrško: Eunomía) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in 15 Evnomija · Poglej več »
27 Evterpa
27 Evterpa (mednarodno ime 27 Euterpe, starogrško: Eutérpe) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in 27 Evterpa · Poglej več »
324 Bamberga
324 Bamberga (mednarodno ime je tudi 324 Bamberga) eden izmed največjih asteroidov v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in 324 Bamberga · Poglej več »
38628 Huja
38628 Huja (mednarodno ime Huya) je čezneptunski asteroid v resonanci 2: 3 z Neptunom.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in 38628 Huja · Poglej več »
433 Eros
Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in 433 Eros · Poglej več »
6 Heba
6 Heba (mednarodno ime 6 Hebe, starogrško: Hébe) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in 6 Heba · Poglej več »
64 Angelina
64 Angelina (mednarodno ime je tudi 64 Angelina) je srednje velik asteroid tipa E v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in 64 Angelina · Poglej več »
8 Flora
8 Flora je velik in svetel asteroid v asteroidnem pasu.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in 8 Flora · Poglej več »
90482 Ork
90482 Ork (mednarodno ime Orcus) je velik čezneptunski asteroid iz skupine plutinov v Kuiperjevem pasu.
Novo!!: Opozicija (astronomija) in 90482 Ork · Poglej več »
