Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Oporoka

Index Oporoka

Alfreda Nobela, 25. avgust 1895 Oporoka, testament ali izjava poslednje volje je enostranski pravni akt, s katerim oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.

Kazalo

  1. 63 odnosi: Alografska oporoka, Ante Pavelić, Anton Kolenc, Arthur Guinness, Atto Melani, Ceca, Christopher John Reuel Tolkien, Dedič, Dediščina, Dedno pravo, Diamant (roman), Diklo, Dinastija Čin, Ekonomsko nasilje, Ena žlahtna štorija, Evangeličanska cerkev, Lendava, Fidejkomis, Forenzična lingvistika, Fran Vesel, Frančiška Ovijač, Gaj Julij Cezar, Gavrila Ignjatović, Gianni Schicchi, Goncourtova nagrada, Grad Ostrovica, Herbard VIII. Turjaški, Hernán Cortés, Hiter razvoj, Hugo Roblek, Izvedena pridobitev lastninske pravice, Janez Žiga Valentin Popovič, Josip Ivančič, Josipina Hočevar, Jurij Wohiniz, Karel X. Gustav Švedski, Kmetske slike, Križ, Komenda, Kurija (antični Rim), Lucasov profesor matematike, Luka Knafelj, Marco Polo, Marij Pregelj, Marija Bogataj, Minister za pravosodje Italijanske republike, Nagrada Louise Gross Horwitz, Nasilje nad starejšimi, Nobelov sklad, Nobelova nagrada, Palača Sponza, Dubrovnik, Papež Benedikt XI., ... Razširi indeks (13 več) »

Alografska oporoka

Alografska oporoka je vrsta oporoke, ki je ni napisal zapustnik, ampak jo je nekdo drug po njegovi želji v prisotnosti prič.

Poglej Oporoka in Alografska oporoka

Ante Pavelić

Ante Pavelić, hrvaški poglavnik, voditelj NDH, * 14. julij 1889, Bradina (Bosna in Hercegovina), † 28. december 1959, Madrid (Španija).

Poglej Oporoka in Ante Pavelić

Anton Kolenc

Anton Kolenc, slovenski trgovec in mecen, * 6. maj 1868, Radmirje, † 10. marec 1922, Celje.

Poglej Oporoka in Anton Kolenc

Arthur Guinness

Arthur Guinness, irski poslovnež in pivovar, * 24. september 1725 Cellbridge, † 23. januar 1803, Dublin.

Poglej Oporoka in Arthur Guinness

Atto Melani

Atto Melani, italijanski skladatelj, pevec in diplomat * 30. marec 1626, Pistoia (Toskana), † 4. januar 1714, Pariz, Francosko kraljestvo.

Poglej Oporoka in Atto Melani

Ceca

Svetlana Ražnatović (rojena Veličković), bolj znana po vzdevku Ceca, srbska pevka popularne glasbe, * 14. junij 1973, Žitorađa.

Poglej Oporoka in Ceca

Christopher John Reuel Tolkien

Christopher John Reuel Tolkien, angleški akademski urednik, * 21. november 1924, Leeds, Združeno kraljestvo, † 16. januar 2020, Draguignan, Francija.

Poglej Oporoka in Christopher John Reuel Tolkien

Dedič

Dedič je oseba, ki deduje vse zapustnikovo premoženje ali njegov delež (alikvotni del).

Poglej Oporoka in Dedič

Dediščina

Dediščina je premoženje, ki je dediču na voljo po dedovanju zapustnikovega premoženja.

Poglej Oporoka in Dediščina

Dedno pravo

Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike - dediče in volilojemnike.

Poglej Oporoka in Dedno pravo

Diamant (roman)

Diamant (izvirno angleško The Moonstone) je detektivski roman, ki ga je napisal britanski književnik Wilkie Collins.

Poglej Oporoka in Diamant (roman)

Diklo

Diklo je obalno naselje, ki upravno pripada mestu Zadar.

Poglej Oporoka in Diklo

Dinastija Čin

Dinastija Čin (kitajsko 秦朝; pinjin: Qin) je bila prva dinastija v zgodovini Kitajske, pod katero se je ozemlje večjega dela današnje Kitajske prvič združilo.

Poglej Oporoka in Dinastija Čin

Ekonomsko nasilje

Ekonomsko nasilje je ena izmed oblik nasilja, kamor spadajo vse oblike poniževanja ali nadvladovanja žrtve s pomočjo odrekanja pravic povezanih z zaslužkom in sredstvi za preživetje.

Poglej Oporoka in Ekonomsko nasilje

Ena žlahtna štorija

Ena žlahtna štorija (hrv. naslov: Priča o lozi) je slovenska televizijska nanizanka, za katero so scenarij napisali Vojko Anzeljc, Tomaž Grubar in Sašo Kolarič.

Poglej Oporoka in Ena žlahtna štorija

Evangeličanska cerkev, Lendava

Evangeličanska cerkev je v kraju Lendava in Občini Lendava.

Poglej Oporoka in Evangeličanska cerkev, Lendava

Fidejkomis

Gospostvo Brdo je bilo nekoč fidejkomis rodbine Zois Fidejkomis (iz latinskega fidei commissum: izročeno v varstvo) je bilo v rimskem pravu določilo v oporoki, ki je dediču nalagalo, da podedovano imetje po določenem času prepusti tretji osebi.

Poglej Oporoka in Fidejkomis

Forenzična lingvistika

Forenzična lingvistika je veja uporabnega jezikoslovja, ki deluje v okviru pravnih in kriminalnih postopkov ter k forenzičnim raziskavam pripomore s podrobno analizo besedil.

Poglej Oporoka in Forenzična lingvistika

Fran Vesel

Fran Vesel, slovenski fotograf, * 20. december 1884, Ljubljana, † 7. marec 1944, Ljubljana.

Poglej Oporoka in Fran Vesel

Frančiška Ovijač

Frančiška Ovijač (tudi Frančiška Ovjiazh), slovenska mecenka, * okoli 1823, Postojna, † 11. januar 1893, Ljubljana.

Poglej Oporoka in Frančiška Ovijač

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Oporoka in Gaj Julij Cezar

Gavrila Ignjatović

Gavrila Ignjatović, srbska redovnica, * 15. oktober 1920, Čukojevac, † 10. januar 2005, Ravanica.

Poglej Oporoka in Gavrila Ignjatović

Gianni Schicchi

Gianni Schicchi je komična opera v enem dejanju Giacoma Puccinija.

Poglej Oporoka in Gianni Schicchi

Goncourtova nagrada

Goncourtova nagrada (izg.: gonkúrova nagrada) je najuglednejša francoska književna nagrada.

Poglej Oporoka in Goncourtova nagrada

Grad Ostrovica

Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.

Poglej Oporoka in Grad Ostrovica

Herbard VIII. Turjaški

Herbard VIII.

Poglej Oporoka in Herbard VIII. Turjaški

Hernán Cortés

Hernán Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano, grof doline Oaxaca (španski konkvistador, * 1485, Medellín, kraljestvo Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, Kastilja. Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés.

Poglej Oporoka in Hernán Cortés

Hiter razvoj

Hiter razvoj (izvirno italijansko Il rapido sviluppo) je apostolsko pismo, ki ga je napisal papež Janez Pavel II. leta 2005.

Poglej Oporoka in Hiter razvoj

Hugo Roblek

Hugo Aleksander Roblek, slovenski farmacevt, javni delavec in planinec, * 27. december 1871, Radovljica, † 13. julij 1920, Trst.

Poglej Oporoka in Hugo Roblek

Izvedena pridobitev lastninske pravice

Izvedena pridobitev lastninske pravice (ali derivativna pridovibev) pomeni pridobitev po volji prejšnjega upravičenca oziroma lastnika.

Poglej Oporoka in Izvedena pridobitev lastninske pravice

Janez Žiga Valentin Popovič

Janez Žiga Valentin Popovič,, štajerski polihistor, * 9. februar 1705, Arclin pri Celju, † 21. november 1774, Perchtoldsdorf blizu Dunaja.

Poglej Oporoka in Janez Žiga Valentin Popovič

Josip Ivančič

Josip Ivančič, slovenski profesor in pesnik, * 1849, † 1931.

Poglej Oporoka in Josip Ivančič

Josipina Hočevar

Josipina Hočevar, slovenska podjetnica in mecenka, * 6. april 1824, Radovljica, † 16. marec 1911, Krško.

Poglej Oporoka in Josipina Hočevar

Jurij Wohiniz

Jurij Wohiniz (izgov. vohínic), slovenski pravnik, * okoli leta 1618, Smokuč, † 5. februar 1684, Dunaj.

Poglej Oporoka in Jurij Wohiniz

Karel X. Gustav Švedski

Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.

Poglej Oporoka in Karel X. Gustav Švedski

Kmetske slike

Kmetske slike so zbirka črtic in novel Janka Kersnika.

Poglej Oporoka in Kmetske slike

Križ, Komenda

Križ je naselje v Občini Komenda.

Poglej Oporoka in Križ, Komenda

Kurija (antični Rim)

Kurija (latinsko plural curiae), pri starih Rimljanih skupnost več gensov, se je nanašala na eno od prvotnih skupin meščanov, ki jih je na koncu bilo 30, pozneje pa se domneva, da ji je pripadal vsak rimski državljan.

Poglej Oporoka in Kurija (antični Rim)

Lucasov profesor matematike

Lucasov profesor matematike (tudi lukazijev ~) zaseda eno od najuglednejših stolic za matematiko na Univerzi v Cambridgeu.

Poglej Oporoka in Lucasov profesor matematike

Luka Knafelj

Luka Knafelj, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * okoli 1621, Ribnica na Dolenjskem, † 29. junij 1671, Dunaj.

Poglej Oporoka in Luka Knafelj

Marco Polo

Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.

Poglej Oporoka in Marco Polo

Marij Pregelj

Marij Pregelj, slovenski slikar, * 8. avgust 1913 Kranj, † 18. marec 1967 Ljubljana.

Poglej Oporoka in Marij Pregelj

Marija Bogataj

Marija Bogataj, društvena delavka, mecenka, * (?) 1900 (?), † (?) 1977, Sežana.

Poglej Oporoka in Marija Bogataj

Minister za pravosodje Italijanske republike

Minister za pravosodje Italijanske republike ali krajše pravosodni minister predseduje ministrstvu, ki organizira sodno administracijo vseh stopenj.

Poglej Oporoka in Minister za pravosodje Italijanske republike

Nagrada Louise Gross Horwitz

Nagrada Louise Gross Horwitz je priznanje, ki ga vsako leto od 1967 podeljuje Univerza Columbia za izjemne dosežke v temeljnih raziskavah na področju biologije ali biokemije.

Poglej Oporoka in Nagrada Louise Gross Horwitz

Nasilje nad starejšimi

Nasilje nad starejšimi je enkratno ali ponavljajoče se dejanje, ki se lahko pojavi v vsakem razmerju, kjer je pričakovanje zaupanja in povzroča veliko škodo ali stisko starejše osebe.

Poglej Oporoka in Nasilje nad starejšimi

Nobelov sklad

Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.

Poglej Oporoka in Nobelov sklad

Nobelova nagrada

Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.

Poglej Oporoka in Nobelova nagrada

Palača Sponza, Dubrovnik

Palača Sponza Palača Sponza je dubrovniška znamenitost.

Poglej Oporoka in Palača Sponza, Dubrovnik

Papež Benedikt XI.

Papež Benedikt XI., rojen kot Nicholas Boccasini, italijanski dominikanec in teolog, papež in blaženec, * 1240, Treviso (Benečija, Sveto rimsko cesarstvo); † 7. julij 1304, Perugia, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo.

Poglej Oporoka in Papež Benedikt XI.

Papež Pij X.

Papež Pij X. (Papa Pius Decimus), rojen kot Giuseppe Melchiorre Sarto, je bil italijanski škof, kardinal, patriarh, papež in svetnik; *2. junij 1835, Riese (danes: Riese Pio X; Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo danes: Italija), †20. avgust 1914, Apostolska palača (Rim, Kraljevina Italija danes: Vatikan).

Poglej Oporoka in Papež Pij X.

Petriejev muzej egipčanske arheologije

Petriejev Muzej egipčanske arheologije je del Univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL).

Poglej Oporoka in Petriejev muzej egipčanske arheologije

Pisni zgodovinski viri

Pisni zgodovinski viri so značilni za zadnjih 5.000 let, saj je bil izpolnjen pogoj zanje - nastanek pisave.

Poglej Oporoka in Pisni zgodovinski viri

San Leucio

San Leucio je naselje pri Caserti v italijanski pokrajini Kampanija.

Poglej Oporoka in San Leucio

Sečovlje

Sečovlje so naselje v Slovenski Istri z okoli 800 prebivalci, ki upravno spada pod Občino Piran.

Poglej Oporoka in Sečovlje

Testament

Testament je lahko.

Poglej Oporoka in Testament

Vestalke

Vestalka, slika rimskega kipa Vestalke so bile svečenice rimske boginje Veste.

Poglej Oporoka in Vestalke

William Shakespeare

William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.

Poglej Oporoka in William Shakespeare

Zadnja večerja

Zadnja večerja, Leopold Layer, 1799 Zádnja večérja imenujemo dogodek, ko je Jezus zadnjikrat večerjal z učenci (apostoli), preden je bil izdan in usmrčen.

Poglej Oporoka in Zadnja večerja

Zofija Rogaška

Zofija Rogaška je pred letom 1237 (začetek 13. stoletja) je po moževi smrti v Studenicah ustanovila hospic in cerkev in tako postavila temelj mogočnemu samostanu dominikank, ki ga je zgradila njena sestra Rikica Kunšperska.

Poglej Oporoka in Zofija Rogaška

17. avgust

17.

Poglej Oporoka in 17. avgust

27. november

27.

Poglej Oporoka in 27. november

96 pr. n. št.

96 pr.

Poglej Oporoka in 96 pr. n. št.

, Papež Pij X., Petriejev muzej egipčanske arheologije, Pisni zgodovinski viri, San Leucio, Sečovlje, Testament, Vestalke, William Shakespeare, Zadnja večerja, Zofija Rogaška, 17. avgust, 27. november, 96 pr. n. št..