Kazalo
33 odnosi: Centralni moment, Divergenca, Fizika, Funkcija generiranja momentov, Gibalna količina, Grandijeva vrsta, Hermitski operator, Hessova matrika, Integralska transformacija, Jan Łukasiewicz, JavaScript, Kinetična energija, Magnetni moment, Matej Šikovc, Matematična fizika, Matematična operacija, Maxwellove enačbe, Mehka logika, Moment (matematika), Nabla, Newtonov potencial, Norma operatorja, Obrnjeni poljski zapis, Paul Adrien Maurice Dirac, Preslikava, Python (programski jezik), Rotor, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Tirno kvantno število, Vektor (matematika), Vektorski produkt, Wolfgang Ernst Pauli.
Centralni moment
Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.
Poglej Operator (matematika) in Centralni moment
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Operator (matematika) in Divergenca
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Operator (matematika) in Fizika
Funkcija generiranja momentov
Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev.
Poglej Operator (matematika) in Funkcija generiranja momentov
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Operator (matematika) in Gibalna količina
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Operator (matematika) in Grandijeva vrsta
Hermitski operator
Hermitski operator je matematični operator, kjer vsak operator O predstavlja sebi-adjungiran operator O^\dagger v geometrijskem prostoru.
Poglej Operator (matematika) in Hermitski operator
Hessova matrika
Hessova matrika (oznaka H \) (tudi hesian) je kvadratna matrika, ki jo sestavljajo drugi parcialni odvodi neke funkcije.
Poglej Operator (matematika) in Hessova matrika
Integralska transformacija
Integrálska transformácija je v matematiki vsaka transformacija T oblike: Vhod te transformacije je funkcija f (x), imenovana original, izhod pa nova funkcija Tf(y), imenovana slika.
Poglej Operator (matematika) in Integralska transformacija
Jan Łukasiewicz
Jan Łukasiewicz (Lucasiewicz, Lukasijevič), poljski logik, matematik in filozof, * 21. december 1878, Lvov, Avstrijska Galicija (sedaj Ukrajina), † 13. februar 1956, Dublin, Irska.
Poglej Operator (matematika) in Jan Łukasiewicz
JavaScript
JavaScript je objektni skriptni programski jezik, ki ga je razvil Netscape, da bi spletnim programerjem pomagal pri ustvarjanju interaktivnih spletnih strani.
Poglej Operator (matematika) in JavaScript
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Operator (matematika) in Kinetična energija
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Poglej Operator (matematika) in Magnetni moment
Matej Šikovc
Matej Šikovc – LoC, slovenski inženir, častnik, umetnik in pisec o duhovnosti.
Poglej Operator (matematika) in Matej Šikovc
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Operator (matematika) in Matematična fizika
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Operator (matematika) in Matematična operacija
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Operator (matematika) in Maxwellove enačbe
Mehka logika
Mehka logika je matematična razširitev Boolove logike, ki pozna samo dve stanji (0 in 1) na neskončno število stanj (interval). Mehko logiko je javnosti leta 1965 prvič predstavil znanstvenik Lofti A. Zadeh.
Poglej Operator (matematika) in Mehka logika
Moment (matematika)
Moment je v matematiki pojem, ki so ga razvili iz podobnega pojma v fiziki.
Poglej Operator (matematika) in Moment (matematika)
Nabla
Nábla je matematični simbol \nabla.
Poglej Operator (matematika) in Nabla
Newtonov potencial
Newtonov potenciál (ali newtonovski potenciál) je v matematiki operator v vektorski analizi, ki se obnaša kot inverz negativnega Laplaceovega operatorja na zveznih in v neskončnosti dovolj hitro razpadajočih funkcijah.
Poglej Operator (matematika) in Newtonov potencial
Norma operatorja
Norma operatorja (oznaka ||A||_ \, za operator A \) določa "velikost" linearnega operatorja (od tod tudi ime).
Poglej Operator (matematika) in Norma operatorja
Obrnjeni poljski zapis
Obŕnjeni póljski zapís (tudi pripónski ~ ali póstfiksni ~; pogosta je tudi angleška tričrkovna kratica RPN) je zapis aritmetičnih izrazov, izpeljan iz poljskega zapisa, ki ga je leta 1920 predlagal poljski filozof in matematik Jan Łukasiewicz.
Poglej Operator (matematika) in Obrnjeni poljski zapis
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Poglej Operator (matematika) in Paul Adrien Maurice Dirac
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Poglej Operator (matematika) in Preslikava
Python (programski jezik)
Python je interpretni visokoravni večnamenski programski jezik, ki ga je ustvaril Guido van Rossum leta 1990.
Poglej Operator (matematika) in Python (programski jezik)
Rotor
Rotor vektorskega polja \mathbf.
Poglej Operator (matematika) in Rotor
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Operator (matematika) in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Operator (matematika) in Seznam matematičnih vsebin
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Operator (matematika) in Tirno kvantno število
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Operator (matematika) in Vektor (matematika)
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Operator (matematika) in Vektorski produkt
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Operator (matematika) in Wolfgang Ernst Pauli
Prav tako znan kot Operator.