Kazalo
78 odnosi: Abd, Abul Faradž Al Isfahani, Akaba, Al-Baladhuri, Al-Mahdi, Al-Mansur, Al-Valid I., Alep, Aman, Amanska citadela, Amfiteater v Nîmesu, Andaluzija, Andžar, Arabska abeceda, Armazi, Armensko kraljestvo (antika), Asturija, Autun, Baalbek, Beka (dolina), Bilecik (provinca), Bitka pri Poitiersu, Bizantinska Malta, Bosra, Chami, Damask, Džida, Dvin (antično mesto), Freska, Galilejsko jezero, Gruzija, Hala Sultan Tekke, Hama, Hamam, Hispanija, Ibrahim ibn al-Valid, Imam, Imamat Oman, Islamska umetnost, Izrael, Jordanski arheološki muzej, Kaba (svetišče), Kibla (islam), León, Španija, Maroniti, Marvan II., Mošeja Omajadov, Mozaik, Muavija I., Narodni muzej Damaska, ... Razširi indeks (28 več) »
Abd
Abd je lahko.
Poglej Omajadi in Abd
Abul Faradž Al Isfahani
Abul Faradž Al Isfahani (polno ime Ali Ibn Al Husajn Abul Faradž Al Isfahani).
Poglej Omajadi in Abul Faradž Al Isfahani
Akaba
Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.
Poglej Omajadi in Akaba
Al-Baladhuri
Ahmed ibn Jahja ibn Džabir al-Baladhuri (arabsko أحمد بن يحيى بن جابر البلاذري) je bil arabski zgodovinar, ki je ustvarjal v 9. stoletju, * ok. 820, Bagdad, Abasidski kalifat, † 892, Bagdad, Abasidski kalifat. Bil je ugleden bližnjevzhodni zgodovinar svojega časa je večino svojega življenja preživel v Bagdadu, kjer je imel velik vpliv na dvoru kalifa al-Mutavakila.
Poglej Omajadi in Al-Baladhuri
Al-Mahdi
Abu Abd Alah Mohamed ibn Abd Alah al-Mansur (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله المنصور), bolj znan po svojem vladarskem imenu al-Mahdi (arabsko المهدي, "On, ki ga vodi bog"), je bil od leta 775 so svoje smrti tretji kalif Abasidskega kalifata, * 744 ali 745, Humeima, Bilad al-Šam, † 785, Izeh, Huzistan, Iran.
Poglej Omajadi in Al-Mahdi
Al-Mansur
Abu Džafar Abd Alah ibn Mohamed al-Mansur (arabsko أبو جعفر عبد الله بن محمد المنصور) ali krajše al-Manṣur (arabsko المنصور) je bil drugi abasisdski kalif, ki je vladal od leta 136 do 158 po hidžri (754–775), * 714, † 6. oktober 775.
Poglej Omajadi in Al-Mansur
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23.
Poglej Omajadi in Al-Valid I.
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Omajadi in Alep
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Poglej Omajadi in Aman
Amanska citadela
Amanska citadela je zgodovinsko mesto v središču mesta Aman v Jordaniji.
Poglej Omajadi in Amanska citadela
Amfiteater v Nîmesu
Amfiteater v Nîmesu ali Arena Nîmes je rimski amfiteater v francoskem mestu Nîmes.
Poglej Omajadi in Amfiteater v Nîmesu
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Omajadi in Andaluzija
Andžar
Andžar (kar pomeni "nerešena ali tekoča reka"; عنجر / ALA-LC: 'Anjar; znan tudi kot Hawsh Mousa (حوش موسى / Ḥawsh Mūsá), je mesto v Libanonu v dolini Beka. Ima 2400 prebivalcev, skoraj v celoti sestavljeno iz Armencev. Skupna površina je približno 20 kvadratnih kilometrov.
Poglej Omajadi in Andžar
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Omajadi in Arabska abeceda
Armazi
Armazi (gruzijsko: არმაზი) je kraj v Gruziji, 4 km jugozahodno od Mchete in 22 km severozahodno od Tbilisija.
Poglej Omajadi in Armazi
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Omajadi in Armensko kraljestvo (antika)
Asturija
Asturija (španščina; asturijščina Asturije), uradno Kneževina Asturija (španščina Principado de Asturias; asturijsko Principáu d'Asturies; galicijsko-asturijsko Principao d'Asturias), je avtonomna skupnost z 10.600 kv.km in s približno milijonom prebivalcev na severozahodu Španije.
Poglej Omajadi in Asturija
Autun
Autun je naselje in občina v osrednji francoski regiji Burgundija-Franche-Comté, podprefektura departmaja Saône-et-Loire.
Poglej Omajadi in Autun
Baalbek
Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.
Poglej Omajadi in Baalbek
Beka (dolina)
Dolina Beka (وادي البقاع,, libanonska arabščina)) tudi Beqaa, Beqā in v klasični antiki znana kot Coele-Syria, je rodovitna dolina v vzhodnem Libanonu. Je najpomembnejša libanonska kmetijska regija. Beka leži približno 30 km vzhodno od Bejruta. Dolina je med Libanonskim gorovjem na zahodu in Antilibanonom na vzhodu.
Poglej Omajadi in Beka (dolina)
Bilecik (provinca)
Bilecik je provinca, ki se nahaja v zahodni Turčiji.
Poglej Omajadi in Bilecik (provinca)
Bitka pri Poitiersu
Bitka pri Poitiersu se je bila med Angleži in Francozi 19. septembra 1356.
Poglej Omajadi in Bitka pri Poitiersu
Bizantinska Malta
Malti je vladalo Bizantinsko cesarstvo, od časa bizantinskega osvajanja Sicilije v letih 535-6 do 869-870, ko so otoke zasedli Arabci.
Poglej Omajadi in Bizantinska Malta
Bosra
Bosra (arabsko بصرى الشام- Busra aš-Šam) je južno sirsko mesto.
Poglej Omajadi in Bosra
Chami
Chami ali ljudstvo Champa (chamsko ꨂꨣꩃ ꨌꩌꨛꨩ, Urang Campa; vietnamsko Người Chăm ali Người Chàm; kmersko ជនជាតិចាម, Chóncheat Chamian) so avstronnezijska etnična skupina.
Poglej Omajadi in Chami
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Omajadi in Damask
Džida
Džida, Jidda, Jedda, Jiddah, je pristaniško mesto v regiji Hedžas v zahodni Saudovi Arabiji in trgovsko središče države.
Poglej Omajadi in Džida
Dvin (antično mesto)
Dvin je bilo veliko trgovsko mesto in prestolnica zgodnjesrednjeveške Armenije.
Poglej Omajadi in Dvin (antično mesto)
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Omajadi in Freska
Galilejsko jezero
Galilejsko jezero je največje sladkovodno jezero v Izraelu.
Poglej Omajadi in Galilejsko jezero
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Omajadi in Gruzija
Hala Sultan Tekke
Hala Sultan Tekke ali mošeja Umm Haram (grško Τεκές Χαλά Σουλτάνας Tekés Chalá Soultánas; turško Hala Sultan Tekkesi) je mošeja in tekija na zahodnem bregu Larnaškega slanega jezera v Larnaki na Cipru.
Poglej Omajadi in Hala Sultan Tekke
Hama
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.
Poglej Omajadi in Hama
Hamam
Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.
Poglej Omajadi in Hamam
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Omajadi in Hispanija
Ibrahim ibn al-Valid
Ibrahim ibn al-Valid ibn Abd al-Malik (arabsko ابراهيمابن الوليد بن عبد الملك) je bil od 4.
Poglej Omajadi in Ibrahim ibn al-Valid
Imam
Imam (arabsko إمام, DMG Imām, molitveni voditelj, vodja, mojster; vodilo, vodilo') je arabski izraz z različnimi pomeni.
Poglej Omajadi in Imam
Imamat Oman
Imamat Oman se nanaša na zgodovinsko državo znotraj ožjega Omana v današnjem gorovju Hadžar v Sultanatu Oman.). Glavno mesto Imamata se je zgodovinsko spreminjalo med Rustakom in Nizvo. Ozemlje Imamata je segalo severno do Ibrija in južno do regije Alšarkija in Šarkija Sands.
Poglej Omajadi in Imamat Oman
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Omajadi in Islamska umetnost
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Omajadi in Izrael
Jordanski arheološki muzej
Jordanski arheološki muzej je v Amanski citadeli v Amanu v Jordaniji.
Poglej Omajadi in Jordanski arheološki muzej
Kaba (svetišče)
Kaba, se piše tudi Ka'bah ali Kabah, včasih imenovana al-Kaʿbah al-Kaʿbah, je stavba v središču za islam najpomembnejše Svete mošeje (Masjid al-Haram) v Meki v Saudovi Arabiji.
Poglej Omajadi in Kaba (svetišče)
Kibla (islam)
Kibla je arabska beseda za smer proti kateri bi moral biti obrnjen musliman med molitvijo.
Poglej Omajadi in Kibla (islam)
León, Španija
León (španščina; leoneško Llión /Lleon) je mesto in občina v Španiji, glavno mesto province León, del avtonomne skupnosti Kastilja in Leon, na severozahodu Iberskega polotoka.
Poglej Omajadi in León, Španija
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Poglej Omajadi in Maroniti
Marvan II.
Marvan ibn Mohamed ibn Marvan ibn al-Hakam (arabsko مروان بن محمد بن مروان بن الحكم), bolj znan kot Marvan II., je bil štirinajsti in zadnji kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od leta 744 do svoje smrti, * okoli 691, As-Šam, Omajadski kalifat (Sirija), † 6.
Poglej Omajadi in Marvan II.
Mošeja Omajadov
Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.
Poglej Omajadi in Mošeja Omajadov
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Omajadi in Mozaik
Muavija I.
Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.
Poglej Omajadi in Muavija I.
Narodni muzej Damaska
Narodni muzej Damaska (arabsko المتحف الوطني بدمشق) je arheološki muzej v središču Damaska, Sirija.
Poglej Omajadi in Narodni muzej Damaska
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Poglej Omajadi in Nîmes
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Omajadi in Omajadski kalifat
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Omajadi in Oman
Palača Omajadov, Aman
Palača Omajadov je velik palačni kompleks iz obdobja Omajadov, ki stoji v Amanski citadeli (Jabal al-Qal'a) v Amanu v Jordaniji.
Poglej Omajadi in Palača Omajadov, Aman
Perzijski vrtovi
Tradicija in slog oblikovanja vrtov, ki ga predstavljajo perzijski vrtovi ali iranski vrtovi (perzijsko باغ ایرانی), primer rajskega vrta, so vplivali na oblikovanje vrtov od Andaluzije do Indije in širše Vrtovi Alhambre prikazujejo vpliv perzijske vrtne filozofije in sloga v mavrski palačni arhitekturi, od obdobja Al Andaluza v Španiji.
Poglej Omajadi in Perzijski vrtovi
Petkova mošeja
Velika mošeja v Meki Petkova ali kongregacijska mošeja.
Poglej Omajadi in Petkova mošeja
Piksida al-Mughira
Piksida al-Mughira, izdelana leta 968 za princa al-Mughira (15 cm x 8 cm), je prenosna posoda iz slonovine, ki izvira iz obdobja Omajadov, srednjeveškega islama v Španiji.
Poglej Omajadi in Piksida al-Mughira
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Omajadi in Provansa
Puščavski gradovi
Omajadski puščavski gradovi, od katerih so jordanski gradovi imenitnejši del, so utrjene palače ali gradovi oziroma trdnjave v takratni omajadski provinci Bilad ash-Sham.
Poglej Omajadi in Puščavski gradovi
Qasr Al-Hallabat
Qasr al Hallabat je mesto v guvernoratu Zarka v severozahodni Jordaniji, severovzhodno od glavnega mesta Aman.
Poglej Omajadi in Qasr Al-Hallabat
Qasr Al-Kharanah
Qasr Kharana (arabsko: قصر خرّانة), včasih Qasr al-Harrana, Qasr al-Kharanah, Kharaneh ali Hraneh, je eden najbolj znanih puščavskih gradov, ki stojijo v današnji vzhodni Jordaniji, približno 60 kilometrov vzhodno od Amana in relativno blizu meje s Saudovo Arabijo.
Poglej Omajadi in Qasr Al-Kharanah
Qasr Al-Mshatta
Qasr Mshatta (arabsko: قصر المشتى, 'zimska palača') je ruševina zimske palače Omajadov, ki jo je verjetno naročil kalif Valid II.
Poglej Omajadi in Qasr Al-Mshatta
Qasr Azraq
Qasr al Azraq (arabsko: قصر الأزرق, 'Modra trdnjava') je velika trdnjava v današnji vzhodni Jordaniji.
Poglej Omajadi in Qasr Azraq
Rijad
Rijad (/rɨˈjɑːd/; arabsko ar-Rijāḍ, dobesedno 'Vrtovi'), prej znan kot Hadžr al-Jamama, je glavno mesto Saudove Arabije in s približno 5,2 milijona prebivalci (po popisu leta 2010) največje mesto v državi,.
Poglej Omajadi in Rijad
Saqaliba
Saqaliba (arabsko: صقالبة, translit.: ṣaqāliba, arabsko ednina: صقلبي, translit.: ṣaqlabī) je bila v srednjeveški muslimanski Španiji oznaka za ljudstva, ki so prebivala med Črnim morjem in Konstantinoplom, pozneje predvsem za sužnje s tega področja.
Poglej Omajadi in Saqaliba
Sebil
Sebil ali sabil je majhen kiosk v islamski arhitekturni tradiciji, kjer se voda brezplačno deli prebivalcem za zamreženim oknom.
Poglej Omajadi in Sebil
Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu
To je seznam območij svetovne dediščine V Libanonu.
Poglej Omajadi in Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Omajadi in Seznam perzijskih kraljev
Sofonisba Anguissola
Sofonisba Anguissola, znana tudi kot Sophonisba Angussola ali Anguisciola, italijanska renesančna slikarka portretov, * 1530 ali 1532, Cremona, † 16. november 1625, Palermo Rojena je bila leta 1530 ali 1532 v Cremoni v razmeroma revni plemiški družini.
Poglej Omajadi in Sofonisba Anguissola
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Omajadi in Tir, Libanon
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Omajadi in Transoksanija
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Omajadi in Tripoli, Libanon
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Omajadi in Vizigoti
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Omajadi in Vladarska rodbina
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Omajadi in Zakavkazje
Zgodovina Indije
Po soglasju sodobne genetike so anatomsko moderni ljudje prvič prispeli na Indijsko podcelino iz Afrike med 73.000 in 55.000 leti.
Poglej Omajadi in Zgodovina Indije
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Omajadi in Zgodovina Irana
1018
1018 (MXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Omajadi in 1018