Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Olimp

Index Olimp

Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 73 odnosi: Ajant, Ambrozija (mitologija), Anarhizem, Antične olimpijske igre, Anu, Apolon, Ares, Ate, Atena, Bitka pri Termopilah (1941), Bosanski bor, Budimpešta, Chrysippos, Cikel Marije Medičejske, Danaa (Tizian, serija), Demetra, Dika, Diomed, Dion, Pieria, Dvanajst bogov Olimpa, Epimetej, Evropa (mitologija), Ganimed, Ganimed (luna), Geografija Cipra, Geografija Grčije, Giganti (mitologija), Gostosevci, Grčija, Grška mitologija, Heba, Hefajst, Hestija, Heziod, Jacques Offenbach, Larisa, Likija, Madžarska državna opera, Makedonija (kraljestvo), Makedonija (regija), Mešani gozdovi Pindskega gorstva, Mitologija, Oblika Zemlje, Olimpija (razločitev), Onostranstvo, Orel ugrabi Ganimeda, Osrednja Makedonija, Pelops, Pergamonski oltar, Perzefona, ... Razširi indeks (23 več) »

Ajant

Ajantov samomor; Etruščanska redčefiguralni kaliks-krater, ca. 400–350 pr. n. št.. Ajant (starogrško: Αἴας, Αἴαντος Aiantos) je bil starogrški mitološki junak, ki se je boril v Trojanski vojni.

Poglej Olimp in Ajant

Ambrozija (mitologija)

Tetida hrani Ahila z ambrozijo Ambrózija (grško ambrosia) je v grški mitologiji hrana bogov na Olimpu, ki daje nesmrtnost in večno mladost.

Poglej Olimp in Ambrozija (mitologija)

Anarhizem

Vseslovenski ljudski vstaji v Ljubljani Anarhizem je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične nazore in družbena gibanja, ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije.

Poglej Olimp in Anarhizem

Antične olimpijske igre

Antične olimpijske igre (grško Ολυμπιακοί αγώνες, Olimpiakoi Agones) je bila vrsta atletskih tekmovanj med predstavniki mestnih državic in ena izmed vsehelenskih iger antične Grčije.

Poglej Olimp in Antične olimpijske igre

Anu

Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.

Poglej Olimp in Anu

Apolon

Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.

Poglej Olimp in Apolon

Ares

Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.

Poglej Olimp in Ares

Ate

Ate (Até) je v grški mitologiji boginja nesreče.

Poglej Olimp in Ate

Atena

Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).

Poglej Olimp in Atena

Bitka pri Termopilah (1941)

Bitka pri Termopilah se je zgodila leta 1941, med 2. svetovno vojno.

Poglej Olimp in Bitka pri Termopilah (1941)

Bosanski bor

Bosanski bor ali Heldreichov bor, znanstveno ime Pinus holdreichii (sinonim P. leucodermis; družina Pinaceae) je vrsta bora, ki izvira iz goratih območij Balkana in južne Italije.

Poglej Olimp in Bosanski bor

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Olimp in Budimpešta

Chrysippos

Chrysippos je drama Ivana Mraka iz leta 1976.

Poglej Olimp in Chrysippos

Cikel Marije Medičejske

Cikel Marije Medičejske je serija štiriindvajsetih slik Petra Paula Rubensa, ki jih je za luksemburško palačo v Parizu naročila Marija Medičejska, vdova Henrika IV. Rubens je naročilo dobil jeseni 1621.

Poglej Olimp in Cikel Marije Medičejske

Danaa (Tizian, serija)

Beneški slikar Tizian in njegova delavnica sta izdelala vsaj šest različic iste kompozicije, ki prikazuje Danajo (ali Danajo in zlati dež), naslikano med približno letoma 1544 in 1560.

Poglej Olimp in Danaa (Tizian, serija)

Demetra

Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.

Poglej Olimp in Demetra

Dika

Dika (tudi Dike; grško Δίκη) je v grški mitologiji ena od Horij; bila je boginja človeške pravice, medtem ko je bila njena mati (Temis) boginja božje pravice.

Poglej Olimp in Dika

Diomed

Diomed je junak iz grške mitologije, znan predvsem po svojem sodelovanju v trojanski vojni.

Poglej Olimp in Diomed

Dion, Pieria

Dion (Δίον;, Δῖον;, Dium) je vas in občinska enota v občini Dion-Olympos v regionalni enoti Pieria, Osrednja Makedonija, Grčija.

Poglej Olimp in Dion, Pieria

Dvanajst bogov Olimpa

Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.

Poglej Olimp in Dvanajst bogov Olimpa

Epimetej

Pandora in Epimetej Epimetej je bil v grški mitologiji eden od Titanov.

Poglej Olimp in Epimetej

Evropa (mitologija)

Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.

Poglej Olimp in Evropa (mitologija)

Ganimed

Rubens Ganiméd je v grški mitologiji trojanski kraljevič; sin kralja Trosa in nimfe Kaliroe.

Poglej Olimp in Ganimed

Ganimed (luna)

Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.

Poglej Olimp in Ganimed (luna)

Geografija Cipra

Ciper je otok v vzhodni kotlini Sredozemskega morja.

Poglej Olimp in Geografija Cipra

Geografija Grčije

Grčija je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Olimp in Geografija Grčije

Giganti (mitologija)

Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.

Poglej Olimp in Giganti (mitologija)

Gostosevci

Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.

Poglej Olimp in Gostosevci

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Olimp in Grčija

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej Olimp in Grška mitologija

Heba

Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).

Poglej Olimp in Heba

Hefajst

Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.

Poglej Olimp in Hefajst

Hestija

Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.

Poglej Olimp in Hestija

Heziod

Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.

Poglej Olimp in Heziod

Jacques Offenbach

Jacques Offenbach, francoski skladatelj in čelist, * 20. junij 1819, Köln, Nemčija † 4. oktober 1880, Pariz, Francija.

Poglej Olimp in Jacques Offenbach

Larisa

Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.

Poglej Olimp in Larisa

Likija

Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.

Poglej Olimp in Likija

Madžarska državna opera

Madžarska državna opera je neorenesančna operna hiša v središču Budimpešte, na Andrássy út.

Poglej Olimp in Madžarska državna opera

Makedonija (kraljestvo)

Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.

Poglej Olimp in Makedonija (kraljestvo)

Makedonija (regija)

Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.

Poglej Olimp in Makedonija (regija)

Mešani gozdovi Pindskega gorstva

Mešani gozdovi Pindskega gorstva sestavljajo kopensko ekoregijo Evrope tako po WWF kot po Digitalnem zemljevidu evropskih ekoloških regij Evropske agencije za okolje.

Poglej Olimp in Mešani gozdovi Pindskega gorstva

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.

Poglej Olimp in Mitologija

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Poglej Olimp in Oblika Zemlje

Olimpija (razločitev)

Olimpija je lahko.

Poglej Olimp in Olimpija (razločitev)

Onostranstvo

Onostránstvo je pojem s področja verovanja.

Poglej Olimp in Onostranstvo

Orel ugrabi Ganimeda

Orel ugrabi Ganimeda je slika italijanskega poznorenesančnega umetnika Antonia da Correggia iz okoli leta 1531–1532.

Poglej Olimp in Orel ugrabi Ganimeda

Osrednja Makedonija

Osrednja Makedonija (Kentrikí Makedonía) je ena od trinajst upravnih regij Grčije, ki jih sestavlja osrednji del geografske in zgodovinske regije Makedonija.

Poglej Olimp in Osrednja Makedonija

Pelops

Pelops Pelops (Pelopas (Pelops)) je v grški mitologiji najprej kralj Ahaje, nato Pise, po mnenju večine tudi ustanovitelj in utemeljitelj olimpijskih iger.

Poglej Olimp in Pelops

Pergamonski oltar

Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.

Poglej Olimp in Pergamonski oltar

Perzefona

Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.

Poglej Olimp in Perzefona

Perzej

Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.

Poglej Olimp in Perzej

Pirin

Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.

Poglej Olimp in Pirin

Prometej

Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.

Poglej Olimp in Prometej

Riton

Riton je konična posoda, iz katere so pili pijačo, da bi bili pijani ali pa so pijančevali ob nekaterih slovesnostih, kot so pitne daritve, lahko pa je le stal na mizi.

Poglej Olimp in Riton

Sedem čudes starega veka

Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.

Poglej Olimp in Sedem čudes starega veka

Selevkija Pierija

Selevkija v Pieriji (grško Σελεύκεια ἐν Πιερίᾳ), kasneje preimenovana v Suedijo, je bila v antiki najpomembnejše pristaniško mesto Antiohije na Orontu.

Poglej Olimp in Selevkija Pierija

Semele

Jupiter in Semele'', Gustave Moreau Semele (tudi Semela,: Seméle) je v grški mitologiji boginja zemlje, hči Harmonije in tebanskega kralja Kadma, Zevsova ljubica in Dionizijeva mati.

Poglej Olimp in Semele

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Olimp in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji

Seznam najvišjih vrhov evropskih držav

Mont Blanc (Francija/Italija) Veliki Klek (Avstrija) Musala (Bolgarija) Triglav (Slovenija) Veliki Korab (Albanija/Severna Makedonija) Stran navaja fiziogeografsko definirane najvišje naravne nadmorske višine suverenih držav na evropski celini.

Poglej Olimp in Seznam najvišjih vrhov evropskih držav

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Olimp in Slovenski eksonimi

Starogrška arhitektura

Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.

Poglej Olimp in Starogrška arhitektura

Tantal (mitologija)

Tantal, Goya Tantal (grško Τάνταλος oz. Tantalos) je bil grški mitološki kralj Lidije.

Poglej Olimp in Tantal (mitologija)

Telamon

V grški mitologiji je Telamon (starogrško Τελαμών) sin kralja Ajaka iz Ajgine in Hironove hčere Endeide ter Pelejev brat, s katerim sta spremljala Jazona kot njegova Argonavta in bila prisotna pri lovu na Kalidonskega merjasca.

Poglej Olimp in Telamon

Temida

Témida (tudi Témis) je v grški mitologiji boginja pravičnosti in reda.

Poglej Olimp in Temida

Tempelj

Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.

Poglej Olimp in Tempelj

Tesalija

Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.

Poglej Olimp in Tesalija

Točaj (naziv)

Točaj (nemško Mundschenk ali Hofschenk, lat. pincerna ali cellarius, angl. cup-bearer) je bil zgodovinsko visok plemiški naziv na kraljevih dvorih, katerega dolžnost je bila točiti in streči pijačo za kraljevo mizo.

Poglej Olimp in Točaj (naziv)

Uta Ibrahimi

Flutura Ibrahimi, bolj poznana pod imenom Uta Ibrahimi, kosovska alpinistka, * 27. november 1983, Gjilan.

Poglej Olimp in Uta Ibrahimi

Vklenjeni Prometej (Rubens)

Vklenjeni Prometej je oljna slika Petra Paula Rubensa, flamskega baročnega umetnika iz Antwerpna.

Poglej Olimp in Vklenjeni Prometej (Rubens)

Vulcano

Vulcano (sicilsko: Vurcanu) ali Vulcan je majhen vulkanski otok v Tirenskem morju, približno 25 km severno od Sicilije in je na najjužnejšem koncu sedmih Eolskih otokov.

Poglej Olimp in Vulcano

Würzburška rezidenca

Würzburška rezidenca (nemško Würzburger Residenz) je palača v Würzburgu v Nemčiji.

Poglej Olimp in Würzburška rezidenca

Zevs

Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.

Poglej Olimp in Zevs

193 Ambrozija

193 Ambrozija (mednarodno ime 193 Ambrosia) je velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Olimp in 193 Ambrozija

, Perzej, Pirin, Prometej, Riton, Sedem čudes starega veka, Selevkija Pierija, Semele, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji, Seznam najvišjih vrhov evropskih držav, Slovenski eksonimi, Starogrška arhitektura, Tantal (mitologija), Telamon, Temida, Tempelj, Tesalija, Točaj (naziv), Uta Ibrahimi, Vklenjeni Prometej (Rubens), Vulcano, Würzburška rezidenca, Zevs, 193 Ambrozija.