Kazalo
97 odnosi: Aarhus, Afrika, Aleuti, Alpidska orogeneza, Amazonski deževni gozd, Andska orogeneza, Arabska plošča, Argentavis magnificens, Škofja Loka, Ħaġar Qim, Žičnica (potok), Čajdamska kotlina, Čebele, Človečnjaki, Beşparmak, Biotska raznovrstnost Nove Zelandije, Blejski vintgar, Brezovke, Chuquicamata, Diprotodonti, Dordogne (reka), Dvojnonoge, Entelodon, Eocen, Fitzroya cupressoides, Fontainebleaujski gozd, Franc Drobne, Fruška gora, Geografija Indije, Geografija Italije, Geografija Portugalske, Geološka časovna lestvica, Geologija Nove Zelandije, Goži, Gondvana, Haloze, Hippocampus sarmaticus, Hippocampus slovenicus, Hyracodon, Indrikoter, Jeleni, Jernej Pavšič, Jordanski tektonski jarek, Kazuarji, Klokočovnik (potok), Klopi, Koala, Kočanska dolina, Krvavica (hrib), Ledeni pokrov, ... Razširi indeks (47 več) »
Aarhus
Aarhus (uradno črkovano Århus od leta 1948 do 1. januarja 2011) je drugo največje mesto na Danskem in sedež občine Aarhus.
Poglej Oligocen in Aarhus
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Oligocen in Afrika
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Poglej Oligocen in Aleuti
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Oligocen in Alpidska orogeneza
Amazonski deževni gozd
Amazonski deževni gozd ali amazonska džungla, tudi Amazonija, je vlažen širokolistni tropski deževni gozd v amazonskem biomu, ki pokriva večino porečja Amazonke v Južni Ameriki.
Poglej Oligocen in Amazonski deževni gozd
Andska orogeneza
Andska orogeneza (špansko Orogenija andina) je stalni proces orogeneze, ki se je začel v zgodnji juri in je odgovorna za nastanek Andov.
Poglej Oligocen in Andska orogeneza
Arabska plošča
Arabska plošča je manjša tektonska plošča na severni in vzhodni polobli.
Poglej Oligocen in Arabska plošča
Argentavis magnificens
Argentavis magnificens (dobesedno »veličastni argentinski ptič«, tudi »veličastni srebrni ptič«) je izumrla vrsta ptice roparice in po nekaterih podatkih ena od največjih znanih ptic, ki je kadarkoli živela.
Poglej Oligocen in Argentavis magnificens
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Oligocen in Škofja Loka
Ħaġar Qim
Ħaġar Qim (malteško, angleško Standing/Worshiping Stones, stoječi ali čaščeni kamni, je megalitski tempeljski kompleks na sredozemskem otoku Malti iz ggantijske dobe (3600–3200 pr. n. št.). Megalitska svetišča na Malti so med najstarejšimi verskimi kraji na Zemlji, ki jih je odbor za svetovno dediščino opisal kot "edinstvene arhitekturne mojstrovine".
Poglej Oligocen in Ħaġar Qim
Žičnica (potok)
Žíčnica je desni pritok Dravinje iz gričevnate pokrajine na južnem vznožju Konjiške gore.
Poglej Oligocen in Žičnica (potok)
Čajdamska kotlina
Čajdamska kotlina je hiperaridna kotlina, ki zavzema velik del prefekture Haiši v provinci Činghaj na Kitajskem.
Poglej Oligocen in Čajdamska kotlina
Čebele
Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).
Poglej Oligocen in Čebele
Človečnjaki
Človečnjaki (znanstveno ime Hominoidea) so naddružina prvakov, ki se nadalje deli v dve danes živeči družini, gibone in človeku podobne opice.
Poglej Oligocen in Človečnjaki
Beşparmak
Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.
Poglej Oligocen in Beşparmak
Biotska raznovrstnost Nove Zelandije
Biotska raznovrstnost na Novi Zelandiji, veliki otoška državi v jugozahodnem Tihem oceanu, je pestra in izrazita.
Poglej Oligocen in Biotska raznovrstnost Nove Zelandije
Blejski vintgar
Soteska Blejski vintgar, reka Radovna Ločni železniški most v Blejskem vintgarju Blejski vintgar, tudi samo Vintgar (po bližnjem zaselku, ki leži na začetku soteske), je 1,6 km dolga soteska na Gorenjskem, skozi katero teče reka Radovna.
Poglej Oligocen in Blejski vintgar
Brezovke
Brezovke (znanstveno ime Betulaceae) so družina listopadnih dreves iz rodu bukovcev, ki obsega šest rodov.
Poglej Oligocen in Brezovke
Chuquicamata
Pogled iz zraka na rudnik Rudnik Chuquicamata Chuquicamata (/ tʃuːkiːkəmɑːtə / choo-kee-kə-MAH-tə) ali Chuqui, kot je bolj znano, je z izkopanim prostorom največji rudnik bakra na svetu.
Poglej Oligocen in Chuquicamata
Diprotodonti
Diprotodonti (znanstveno ime Diprotodontia) je večji red, ki vsebuje približno 120 sesalcev vrečarjev vključno s kenguruji, valabiji, oposumi, koalo, vombati, in še nekateri.
Poglej Oligocen in Diprotodonti
Dordogne (reka)
Dordogne (antična Duranius, okcitansko Dordonha) je 483,1 km dolgaSandre francoska reka v južni osrednji in jugozahodni Franciji, desni pritok Garone tik pred izlivom v estuarij Gironde.
Poglej Oligocen in Dordogne (reka)
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Oligocen in Dvojnonoge
Entelodon
Entelodon je izumrla vrsta sodoprstega kopitarja iz družine Entelodontidae, ki je bila endemična za Evropo, Evrazijo, Azijo iz zgodnjega eocena skozi oligocen.
Poglej Oligocen in Entelodon
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Poglej Oligocen in Eocen
Fitzroya cupressoides
Fitzroya je monotipski rod iz družine cipresovk.
Poglej Oligocen in Fitzroya cupressoides
Fontainebleaujski gozd
Fontainebleaujski gozd, francosko la forêt de Fontainebleau (po mestu, okrog katerega se razprostira), nekdaj la forêt de Bière (po predelu severno od gozda), je mešani listopadni gozd 60 km jugovzhodno od Pariza v Franciji.
Poglej Oligocen in Fontainebleaujski gozd
Franc Drobne
Franc Drobne, slovenski geolog in hidrogeolog, * 13. julij 1931, Celje - umrl 2011.
Poglej Oligocen in Franc Drobne
Fruška gora
Frúška gôra je vzpetina v Sremu.
Poglej Oligocen in Fruška gora
Geografija Indije
Indija leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.
Poglej Oligocen in Geografija Indije
Geografija Italije
Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.
Poglej Oligocen in Geografija Italije
Geografija Portugalske
Portugalska je obalna država v zahodni Evropi, na zahodnem koncu Iberskega polotoka, ki meji na Španijo (na njenih severnih in vzhodnih mejah: skupaj 1214 kilometrov. Portugalsko ozemlje vključuje tudi vrsto arhipelagov v Atlantskem oceanu (Azori in Madeira), ki sta strateška otoka ob severnem Atlantiku.
Poglej Oligocen in Geografija Portugalske
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Oligocen in Geološka časovna lestvica
Geologija Nove Zelandije
Geologija Nove Zelandije je znana po svoji vulkanski dejavnosti, potresih in geotermalnih območjih zaradi njene lege na meji med Avstralsko in Pacifiško ploščo.
Poglej Oligocen in Geologija Nove Zelandije
Goži
Goži (znanstveno ime Colubridae) so velika družina kač, v katero uvrščamo preko 1800 vrst, kar predstavlja približno dve tretjini vseh znanih vrst kač.
Poglej Oligocen in Goži
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Oligocen in Gondvana
Haloze
Malega Okiča). Haloze so prometno odročno gričevje v severovzhodni Sloveniji, ob meji s Hrvaško.
Poglej Oligocen in Haloze
Hippocampus sarmaticus
Hippocampus sarmaticus je izumrla vrsta morskega konjička, katere fosilne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski paleontologi v Tunjiškem gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste Hippocampus slovenicus.
Poglej Oligocen in Hippocampus sarmaticus
Hippocampus slovenicus
Hippocampus slovenicus je izumrla vrsta morskega konjička, katere fosilne ostanke so leta 2005 odkrili slovenski paleontologi v Tunjiškem gričevju, skupaj z ostanki sorodne vrste Hippocampus sarmaticus.
Poglej Oligocen in Hippocampus slovenicus
Hyracodon
Hyracodon (hyrax - zob) je izumrl rod lihoprstega kopitarja.
Poglej Oligocen in Hyracodon
Indrikoter
Indrikoter (znanstveno ime Indricotheriinae) je poddružina Hyracodontidae, skupine dolgoustnih, brezrogih nosorogov, ki so se razvili v eocenu in se nadaljevali v zgodnji miocen.
Poglej Oligocen in Indrikoter
Jeleni
Jeleni (znanstveno ime Cervidae) so se prvič pojavili v začetku oligocena.
Poglej Oligocen in Jeleni
Jernej Pavšič
Jernej Pavšič Jernej Pavšič, slovenski geolog, * 23. avgust 1944, Ljubljana.
Poglej Oligocen in Jernej Pavšič
Jordanski tektonski jarek
Jordanski tektonski jarek ali Velika riftna dolina, pogosto le Jordanska dolina (hebrejsko בִּקְעָת הַיַרְדֵּן Bik'at HaYarden, arabsko الغور Al-Ghor ali Al-Ghawr), imenovana tudi Sirijsko-afriška depresija, je podolgovata depresija, ki leži v sodobnem Izraelu in Jordaniji.
Poglej Oligocen in Jordanski tektonski jarek
Kazuarji
Kazuárji in kázuarji (znanstveno ime Casuariidae) so družina noju podobnih ptic iz reda avstralskih tekačev (Casuariiformes).
Poglej Oligocen in Kazuarji
Klokočovnik (potok)
Klokočóvnik je levi pritok Dravinje iz gričevnatega sveta med Konjiško goro in Bočem.
Poglej Oligocen in Klokočovnik (potok)
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Oligocen in Klopi
Koala
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.
Poglej Oligocen in Koala
Kočanska dolina
Kočanska dolina Kočanska dolina (makedonsko: Кочанска котлина, Kočanska kotlina) je dolina s površino 1020 km², ki se razteza vzdolž reke Bregalnice na vzhodu Severne Makedonije.
Poglej Oligocen in Kočanska dolina
Krvavica (hrib)
Krvavica (909 m) v Spodnji Savinjski dolini je značilen in slikovit 1 km dolg ter 0,5 km širok čok trše kamnine triasnega apnenca, obdan z erozijsko manj odpornimi triasnimi dolomiti in tufnimi skrilavci na jugu ter krednimi glinastimi skrilavci in oligocenskimi kamninami na severu.
Poglej Oligocen in Krvavica (hrib)
Ledeni pokrov
Sestavljena satelitska slika Antarktike V glaciologiji je ledeni pokrov, znan tudi kot celinski ledenik, masa ledeniškega ledu, ki pokriva okoliški teren in je večja od 50.000 km2.
Poglej Oligocen in Ledeni pokrov
Leteče lisice
Leteče lisice ali leteči psi (znanstveno ime Pteropodidae) so družina netopirjev, ki jo tradicionalno pojmujemo kot edino družino podreda velikih oz.
Poglej Oligocen in Leteče lisice
Mačke
Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri.
Poglej Oligocen in Mačke
Megalodon
Megalodon (grško: mégas – veliko +: odoús – zob; dobesedno veliki zob) je izumrla vrsta morskih psov, ki je živela v obdobju kenozoika, natančneje od poznega oligocena do zgodnjega pleistocena (tj. od 28-1,5 milijonov let).
Poglej Oligocen in Megalodon
Množično izumrtje
rodov, na vodoravni pa čas v milijonih let Množično izumrtje je nagel padec raznovrstnosti in številčnosti flore in favne.
Poglej Oligocen in Množično izumrtje
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Oligocen in Mravlje
Navadni polh
Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.
Poglej Oligocen in Navadni polh
Nazca plošča
Nazca plošča, poimenovana po regiji Nazca v južnem Peruju, je oceanska tektonska plošča v porečju vzhodnega Tihega oceana ob zahodni obali Južne Amerike.
Poglej Oligocen in Nazca plošča
Noj (rod)
Noj (znanstveno ime Struthio) je rod ptic iz reda Struthioniformes), katerega člani so noji. Je del infrarazreda Palaeognathae, raznolike skupine neletečih ptic, znanih tudi kot ratite (prvotna ptica), ki vključujejo emuje, nanduje in kivije. Obstajata dve živi vrsti noja: navadni noj in somalski noj.
Poglej Oligocen in Noj (rod)
Občina Šmarje pri Jelšah
Občina Šmarje pri Jelšah je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Oligocen in Občina Šmarje pri Jelšah
Ocean Tetida
Ocean Tetida (grško Τηθύς) je ocean, ki je bil med celinama Gondvano in Lavrazijo v mezozoiku pred nastankom Indijskega in Atlantskega oceana v kredi.
Poglej Oligocen in Ocean Tetida
Ojos del Salado
Nevado Ojos del Salado je stratovulkan v Andih na argentinsko-čilski meji in najvišji aktivni vulkan na svetu s 6893 m. Je tudi druga najvišja gora na zahodni polobli in južni polobli ter najvišja v Čilu.
Poglej Oligocen in Ojos del Salado
Okonina
Okonina je naselje v Občini Ljubno.
Poglej Oligocen in Okonina
Ombla
Ombla je kratka reka na Hrvaškem severovzhodno od Dubrovnika.
Poglej Oligocen in Ombla
Opice Starega sveta
Opice Starega sveta je običajno ime za družino primatov, taksonomsko znanih kot Cercopithecidae.
Poglej Oligocen in Opice Starega sveta
Orinoko
Orinoko je reka, ki teče po nižavjih severnega dela Južne Amerike in z 2140 km dolžine ena najdaljših južnoameriških rek.
Poglej Oligocen in Orinoko
Paleogen
Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.
Poglej Oligocen in Paleogen
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Poglej Oligocen in Paratetida
Pelikani
Pelikani (znanstveno ime Pelecanidae) so družina velikih vodnih ptic iz reda močvirnikov.
Poglej Oligocen in Pelikani
Peračica (potok)
Peračica je potok, ki izvira v okolici vasi Slatna na južnih pobočjih gore Dobrča na Gorenjskem.
Poglej Oligocen in Peračica (potok)
Pirinski narodni park
Pirinski narodni park (bolgarsko Национален парк Пирин, Nacionalen park Pirin) je narodni park, ki obsega večji del Pirina v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Oligocen in Pirinski narodni park
Prašiči
Prašiči ali svinje (znanstveno ime Suidae) so družina sodoprstih kopitarjev, ki se je prvič pojavila v oligocenu.
Poglej Oligocen in Prašiči
Prave cvrčalke
Prave cvrčalke (znanstveno ime Tettigoniidae) so velika družina kobilic dolgotipalčnic, med katere uvrščamo približno 6000 danes znanih opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu.
Poglej Oligocen in Prave cvrčalke
Rastlinstvo Madagaskarja
Rastlinstvo Madagaskarja sestavlja več kot 12.000 vrst rastlin, pa tudi slabo znano število gliv in alg.
Poglej Oligocen in Rastlinstvo Madagaskarja
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Oligocen in Rdeče morje
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Oligocen in Ren
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Poglej Oligocen in Rossovo morje
Sava Dolinka
Sava Dolinka je reka v severozahodni Sloveniji, levi povirni krak Save.
Poglej Oligocen in Sava Dolinka
Serranía de la Macarena
Serranía de la Macarena je izolirano gorovje v departmaju Meta v Kolumbiji.
Poglej Oligocen in Serranía de la Macarena
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Oligocen in Sicilija
Skandinavsko gorovje
Skandinavsko gorovje ali Scandes je gorovje, ki poteka preko Skandinavskega polotoka.
Poglej Oligocen in Skandinavsko gorovje
Smrekovško pogorje
Vrh Komna (1684 m), najvišji vrh Smrekovškega pogorja. Smrekovško pogorje leži na severovzhodnem območju Kamniško-Savinjskih Alp.
Poglej Oligocen in Smrekovško pogorje
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Oligocen in Sredozemsko morje
Sudeti (gorovje)
Sudeti (poljsko Sudety; nemško Sudeten; češko Krkonošsko-jesenická subprovincie), splošno znano kot Sudetsko gorovje, je geomorfološka podprovinca v srednji Evropi, ki si jo delijo Nemčija, Poljska in Češka.
Poglej Oligocen in Sudeti (gorovje)
Sumapaz páramo
Sumapaz páramo (špansko Páramo de Sumapaz - kar pomeni "popolnoma mirno barje") je velik ekosistem páramo v gorovju Altiplano Cundiboyacense, ki velja za največji páramo ekosistem na svetu.
Poglej Oligocen in Sumapaz páramo
Tajnik (ptič)
Tajnik (znanstveno ime Sagittarius serpentarius) je velik in pretežno neleteč predstavnik ujed, ki živi v odprtih traviščih in savanah podsaharske Afrike.
Poglej Oligocen in Tajnik (ptič)
Tapirji
Tapirji (znanstveno ime Tapiridae) so družina primitivnih lihoprstih kopitarjev, v katero uvrščamo en sam rod, Tapirus (tapir), vanj pa štiri znane vrste, ki živijo v Južni in Srednji Ameriki ter Jugovzhodni Aziji.
Poglej Oligocen in Tapirji
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Poglej Oligocen in Teheran
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Oligocen in Terciar
Tibetanska planota
Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.
Poglej Oligocen in Tibetanska planota
Trobčarji
Trobčarji (znanstveno ime Proboscidea) so red sesalcev, v katerega uvrščamo slone in njihove izumrle sorodnike.
Poglej Oligocen in Trobčarji
Udin boršt
Udin boršt je ena najstarejših ledeniških teras v Ljubljanski kotlini.
Poglej Oligocen in Udin boršt
Veliki tektonski jarek
Veliki tektonski jarek tudi Vzhodnoafriški riftni jarek ali Vzhodnoafriški tektonski jarek (angl. East African Rift (EAR) ali East African Rift System (EARS)) je aktiven kontinentalni riftni jarek v Vzhodni Afriki.
Poglej Oligocen in Veliki tektonski jarek
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Oligocen in Vrtnica
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Oligocen in Zalubniki
Zgornja dolina Rena
Zgornja dolina Rena, Renska riftna dolina (nemško Oberrheinische Tiefebene, Oberrheinisches Tiefland ali Oberrheingraben, francosko Vallée du Rhin) je velik geološki prelom, približno 350 kilometrov dolg in v povprečju 50 km širok, ki leži med Baslom na jugu ter mestoma Frankfurt in Wiesbaden na severu.
Poglej Oligocen in Zgornja dolina Rena
1 E14 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki so trajajo ali so trajali med 1014 in 1015 sekundami (3,2 milijonov in 32 milijonov let).
Poglej Oligocen in 1 E14 s
1 E15 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo ali so trajali med 1015 in 1016 sekundami (32 milijonov in 320 milijonov let).
Poglej Oligocen in 1 E15 s