Hitreje kot brskalnik!
34 odnosi: Absolutna vrednost, ASCII, Štiri štirice, Braillova pisava, Catalanovo število, Celi del, Diracov zapis, Dvočlensko poimenovanje, Eugène Charles Catalan, Friedmanovo število, Grafem, Grafoderivat, Grandijeva vrsta, ISO 8859-2, Jan Łukasiewicz, Kombinatorika, Ločilo, Maple, Mednarodna fonetična abeceda, Morsejeva abeceda, Naravni logaritem, Podčrtaj, Programski jezik C, Regularni izraz, Rimska renesansa, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam matematičnih simbolov, Splošna plinska konstanta, Tengvar, Uklepaj, Vektor (matematika), Vrinjeni stavek, Zaklepaj, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Novo!!: Oklepaj in Absolutna vrednost · Poglej več »
ASCII
ASCII (kratica za angleško American Standard Code for Information Interchange), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-bitni nabor znakov; obsega 27.
Novo!!: Oklepaj in ASCII · Poglej več »
Štiri štirice
Štíri štiríce je matematična igra, ki zahteva sestavljanje izrazov iz štirih štiric.
Novo!!: Oklepaj in Štiri štirice · Poglej več »
Braillova pisava
''Braillova celica'' Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.
Novo!!: Oklepaj in Braillova pisava · Poglej več »
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Novo!!: Oklepaj in Catalanovo število · Poglej več »
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Novo!!: Oklepaj in Celi del · Poglej več »
Diracov zapis
Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.
Novo!!: Oklepaj in Diracov zapis · Poglej več »
Dvočlensko poimenovanje
Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.
Novo!!: Oklepaj in Dvočlensko poimenovanje · Poglej več »
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Novo!!: Oklepaj in Eugène Charles Catalan · Poglej več »
Friedmanovo število
Friedmanovo število je v matematiki naravno število, ki je v danem številskem sestavu izraženo z vsemi svojimi števkami v poljubnem vrstnem redu v kombinaciji s katerokoli osnovno aritmetično opeacijo (+, -, ×, /) in včasih z eksponentom.
Novo!!: Oklepaj in Friedmanovo število · Poglej več »
Grafem
Grafém je najmanjša teoretična enota pisave, ki odgovarja najmanjši glasovni enoti: je torej fonem pri abecednih pisavah, zlog pri zlogovnih pisavah, morfem pri logografskih pisavah.
Novo!!: Oklepaj in Grafem · Poglej več »
Grafoderivat
Grafoderivat je beseda, ki jo oblikujemo s kombinacijo različnih pisnih znamenj in znakovnih ter slikovnih sredstev.
Novo!!: Oklepaj in Grafoderivat · Poglej več »
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Novo!!: Oklepaj in Grandijeva vrsta · Poglej več »
ISO 8859-2
ISO 8859-2, s polnim imenom ISO/IEC 8859-2, manj formalno tudi Latin-2, predstavlja drugi del mednarodnega standarda ISO/IEC 8859 za kodirani nabor znakov.
Novo!!: Oklepaj in ISO 8859-2 · Poglej več »
Jan Łukasiewicz
Jan Łukasiewicz (Lucasiewicz, Lukasijevič), poljski logik, matematik in filozof, * 21. december 1878, Lvov, Avstrijska Galicija (sedaj Ukrajina), † 13. februar 1956, Dublin, Irska.
Novo!!: Oklepaj in Jan Łukasiewicz · Poglej več »
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Novo!!: Oklepaj in Kombinatorika · Poglej več »
Ločilo
Ločílo (tudi interpúnkcija) je znak v besedilu, ki ni črka, številka ali simbol.
Novo!!: Oklepaj in Ločilo · Poglej več »
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Novo!!: Oklepaj in Maple · Poglej več »
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Novo!!: Oklepaj in Mednarodna fonetična abeceda · Poglej več »
Morsejeva abeceda
Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.
Novo!!: Oklepaj in Morsejeva abeceda · Poglej več »
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Novo!!: Oklepaj in Naravni logaritem · Poglej več »
Podčrtaj
Podčrtáj (_) je tipografski znak, ki se je izvirno pojavil na pisalnih strojih, in je služil za podčrtovanje besed.
Novo!!: Oklepaj in Podčrtaj · Poglej več »
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Novo!!: Oklepaj in Programski jezik C · Poglej več »
Regularni izraz
Regularni izraz (pogosto okrajšan v regex ali regexp), včasih tudi racionalni izraz (rational expression) je niz znakov, ki definira splošen iskalni vzorec v algoritmu za iskanje ali validiranje nizov.
Novo!!: Oklepaj in Regularni izraz · Poglej več »
Rimska renesansa
Renesansa v Rimu je zajela obdobje od sredine 15.
Novo!!: Oklepaj in Rimska renesansa · Poglej več »
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Novo!!: Oklepaj in Seznam jezikoslovnih vsebin · Poglej več »
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Novo!!: Oklepaj in Seznam matematičnih simbolov · Poglej več »
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Novo!!: Oklepaj in Splošna plinska konstanta · Poglej več »
Tengvar
Splošne deklaracije človekovih pravic: ''All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood'' Tengvar (izvirno angleško tengwar) je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca Johna Ronalda Reuela Tolkiena.
Novo!!: Oklepaj in Tengvar · Poglej več »
Uklepaj
Uklepaj, tudi predklepaj, (je osamosvojeni levi del dvodelnega, navadno okroglega oklepaja. Je znak, ki vklepa besedo, številko, stavek ipd. s sprednje oziroma leve strani.
Novo!!: Oklepaj in Uklepaj · Poglej več »
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Novo!!: Oklepaj in Vektor (matematika) · Poglej več »
Vrinjeni stavek
Vrinjeni stavek – tudi vrivek ali s tujko parenteza – je stavek v okviru kake povedi (ali stavka), s katero ni povezan po načelu prisojanja ali določanja, pa tudi ne prirednosti ali sorednosti, ampak je oblikovno sam zase, le v kakšni svobodni zvezi z vsebino.
Novo!!: Oklepaj in Vrinjeni stavek · Poglej več »
Zaklepaj
Zaklepaj) je osamosvojeni desni del dvodelnega, navadno okroglega, oklepaja.Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 50. Je znak, ki zaklepa besedo, številko, stavek ipd. z zadnje, desne strani.. Pišemo ga zlasti za črkami, redkeje za številkami, pri naštevanju posameznih enot. Zlasti se uporablja pri naštevanju, ki sledi dvopičju: Slovenščina pozna naslednje slovnične čase: a) predpreteklik, b) preteklik, c) sedanjik, č) prihodnjik.
Novo!!: Oklepaj in Zaklepaj · Poglej več »
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Novo!!: Oklepaj in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Poglej več »
