Kazalo
34 odnosi: Absolutna vrednost, ASCII, Štiri štirice, Braillova pisava, Catalanovo število, Celi del, Diracov zapis, Dvočlensko poimenovanje, Eugène Charles Catalan, Friedmanovo število, Grafem, Grafoderivat, Grandijeva vrsta, ISO 8859-2, Jan Łukasiewicz, Kombinatorika, Ločilo, Maple, Mednarodna fonetična abeceda, Morsejeva abeceda, Naravni logaritem, Podčrtaj, Programski jezik C, Regularni izraz, Rimska renesansa, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam matematičnih simbolov, Splošna plinska konstanta, Tengvar, Uklepaj, Vektor (matematika), Vrinjeni stavek, Zaklepaj, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Poglej Oklepaj in Absolutna vrednost
ASCII
ASCII (kratica za angleško American Standard Code for Information Interchange), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-bitni nabor znakov; obsega 27.
Poglej Oklepaj in ASCII
Štiri štirice
Štíri štiríce je matematična igra, ki zahteva sestavljanje izrazov iz štirih štiric.
Poglej Oklepaj in Štiri štirice
Braillova pisava
''Braillova celica'' Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.
Poglej Oklepaj in Braillova pisava
Catalanovo število
Catalanova števila ali tudi Segnerjeva števila v matematiki tvorijo zaporedje naravnih števil, ki se pojavlja v mnogih preštevalnih in velikokrat rekurzivnih problemih v kombinatoriki.
Poglej Oklepaj in Catalanovo število
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Oklepaj in Celi del
Diracov zapis
Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.
Poglej Oklepaj in Diracov zapis
Dvočlensko poimenovanje
Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.
Poglej Oklepaj in Dvočlensko poimenovanje
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Poglej Oklepaj in Eugène Charles Catalan
Friedmanovo število
Friedmanovo število je v matematiki naravno število, ki je v danem številskem sestavu izraženo z vsemi svojimi števkami v poljubnem vrstnem redu v kombinaciji s katerokoli osnovno aritmetično opeacijo (+, -, ×, /) in včasih z eksponentom.
Poglej Oklepaj in Friedmanovo število
Grafem
Grafém je najmanjša teoretična enota pisave, ki odgovarja najmanjši glasovni enoti: je torej fonem pri abecednih pisavah, zlog pri zlogovnih pisavah, morfem pri logografskih pisavah.
Poglej Oklepaj in Grafem
Grafoderivat
Grafoderivat je beseda, ki jo oblikujemo s kombinacijo različnih pisnih znamenj in znakovnih ter slikovnih sredstev.
Poglej Oklepaj in Grafoderivat
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Oklepaj in Grandijeva vrsta
ISO 8859-2
ISO 8859-2, s polnim imenom ISO/IEC 8859-2, manj formalno tudi Latin-2, predstavlja drugi del mednarodnega standarda ISO/IEC 8859 za kodirani nabor znakov.
Poglej Oklepaj in ISO 8859-2
Jan Łukasiewicz
Jan Łukasiewicz (Lucasiewicz, Lukasijevič), poljski logik, matematik in filozof, * 21. december 1878, Lvov, Avstrijska Galicija (sedaj Ukrajina), † 13. februar 1956, Dublin, Irska.
Poglej Oklepaj in Jan Łukasiewicz
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Oklepaj in Kombinatorika
Ločilo
Ločílo (tudi interpúnkcija) je znak v besedilu, ki ni črka, številka ali simbol.
Poglej Oklepaj in Ločilo
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Poglej Oklepaj in Maple
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Oklepaj in Mednarodna fonetična abeceda
Morsejeva abeceda
Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.
Poglej Oklepaj in Morsejeva abeceda
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Oklepaj in Naravni logaritem
Podčrtaj
Podčrtáj (_) je tipografski znak, ki se je izvirno pojavil na pisalnih strojih, in je služil za podčrtovanje besed.
Poglej Oklepaj in Podčrtaj
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Oklepaj in Programski jezik C
Regularni izraz
Regularni izraz (pogosto okrajšan v regex ali regexp), včasih tudi racionalni izraz (rational expression) je niz znakov, ki definira splošen iskalni vzorec v algoritmu za iskanje ali validiranje nizov.
Poglej Oklepaj in Regularni izraz
Rimska renesansa
Renesansa v Rimu je zajela obdobje od sredine 15.
Poglej Oklepaj in Rimska renesansa
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Oklepaj in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Oklepaj in Seznam matematičnih simbolov
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Poglej Oklepaj in Splošna plinska konstanta
Tengvar
Splošne deklaracije človekovih pravic: ''All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood'' Tengvar (izvirno angleško tengwar) je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca Johna Ronalda Reuela Tolkiena.
Poglej Oklepaj in Tengvar
Uklepaj
Uklepaj, tudi predklepaj, (je osamosvojeni levi del dvodelnega, navadno okroglega oklepaja. Je znak, ki vklepa besedo, številko, stavek ipd. s sprednje oziroma leve strani.
Poglej Oklepaj in Uklepaj
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Oklepaj in Vektor (matematika)
Vrinjeni stavek
Vrinjeni stavek – tudi vrivek ali s tujko parenteza – je stavek v okviru kake povedi (ali stavka), s katero ni povezan po načelu prisojanja ali določanja, pa tudi ne prirednosti ali sorednosti, ampak je oblikovno sam zase, le v kakšni svobodni zvezi z vsebino.
Poglej Oklepaj in Vrinjeni stavek
Zaklepaj
Zaklepaj) je osamosvojeni desni del dvodelnega, navadno okroglega, oklepaja.Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 50. Je znak, ki zaklepa besedo, številko, stavek ipd. z zadnje, desne strani.. Pišemo ga zlasti za črkami, redkeje za številkami, pri naštevanju posameznih enot.
Poglej Oklepaj in Zaklepaj
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Oklepaj in Znanstvena klasifikacija živih bitij