Kazalo
113 odnosi: Aditivna konstanta, Adjungirana matrika, Aktivnost, Aleksander Semjonovič Kronrod, Časovni odvod, Diferencialna enačba, Difuzijska enačba, Dirichletova funkcija beta, Dirichletova funkcija eta, Dolžina loka, Dotik (matematika), Ehrenfestov izrek, Eksponentna funkcija, Eksponentna rast, Eksponentni integral, Ekstrem funkcije, Elementarna funkcija, Eliptična krivulja, Enačba, Euler-Maclaurinova formula, Fakulteta (funkcija), Fazni prehod, Funkcija digama, Funkcija Z, Geometrija, George Green, Gibanje, Grandijeva vrsta, Gravitacijsko polje, Gudermannova funkcija, Heavisidova skočna funkcija, Helmholtzev razstavitveni izrek, Hitrost, Holomorfna funkcija, Imerzija (matematika), Infinitezimala, Infinitezimalni račun, Integral, Isaac Newton, Izrek o štirih temenih, Izrek o povprečni vrednosti, Karl Weierstrass, Kinematika, Kinetična energija, Klasična mehanika, Konkavna funkcija, Kontinuitetna enačba, Konveksna funkcija, Konvergenčni polmer, Kotna hitrost, ... Razširi indeks (63 več) »
Aditivna konstanta
Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).
Poglej Odvod in Aditivna konstanta
Adjungirana matrika
Adjungirana matrika (tudi prirejena matrika) (oznaka \mathrm(A) \, ali A^*, tudi A^\dagger in A^H) se za matriko A \, izračuna tako, da.
Poglej Odvod in Adjungirana matrika
Aktivnost
Aktívnost (oznaka A) radioaktivnega izvira podaja povprečno število radioaktivnih razpadov na enoto časa.
Poglej Odvod in Aktivnost
Aleksander Semjonovič Kronrod
Aleksander Semjonovič Kronrod, ruski matematik, računalnikar in izumitelj, * 22. oktober 1921, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 6. oktober 1986, Moskva.
Poglej Odvod in Aleksander Semjonovič Kronrod
Časovni odvod
Časóvni òdvod (ali òdvod po čásu) je v matematiki odvod funkcije po času, po navadi tolmačen kot stopnja (časovne) spremembe vrednosti funkcije.
Poglej Odvod in Časovni odvod
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Odvod in Diferencialna enačba
Difuzijska enačba
Difuzíjska enáčba ali drúgi Fickov zákon je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine po času z drugim odvodom te količine po kraju.
Poglej Odvod in Difuzijska enačba
Dirichletova funkcija beta
Graf Dirichletove funkcije beta y(x).
Poglej Odvod in Dirichletova funkcija beta
Dirichletova funkcija eta
language.
Poglej Odvod in Dirichletova funkcija eta
Dolžina loka
Dolžína lóka (oziroma dolžína lóka krivúlje) je dolžina vzdolž krivulje med dvema danima točkama.
Poglej Odvod in Dolžina loka
Dotik (matematika)
Dotik je v matematiki določen kot način stika dveh krivulj.
Poglej Odvod in Dotik (matematika)
Ehrenfestov izrek
Ehrenfestov izrèk v fiziki povezuje odvod pričakovane vrednosti kvantnomehanskega operatorja s komutatorjem tega operatorja s hamiltonko sistema: kjer je A kakšen kvantnomehanski operator in \langle A\rangle pričakovana vrednost.
Poglej Odvod in Ehrenfestov izrek
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Poglej Odvod in Eksponentna funkcija
Eksponentna rast
Eksponentna rast je proces povečevanja količine s časom.
Poglej Odvod in Eksponentna rast
Eksponentni integral
Grafa funkcij E1 (zgoraj) in Ei (spodaj) Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,. označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini.
Poglej Odvod in Eksponentni integral
Ekstrem funkcije
Ekstrém fúnkcije je v matematiki točka, kjer funkcija doseže največjo vrednost (maksimum) ali najmanjšo vrednost (minimum).
Poglej Odvod in Ekstrem funkcije
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Poglej Odvod in Elementarna funkcija
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Poglej Odvod in Eliptična krivulja
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Odvod in Enačba
Euler-Maclaurinova formula
Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.
Poglej Odvod in Euler-Maclaurinova formula
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Odvod in Fakulteta (funkcija)
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Odvod in Fazni prehod
Funkcija digama
Graf funkcije \psi(x), \ (-5 \le x \le 10) argumenta. Funkcija digama je v matematiki specialna funkcija določena kot logaritemski odvod funkcije Γ: Označuje se z grškima črkama, veliko črko digama (Ϝ) in pogosteje z malo ali veliko črko psi (ψ, Ψ), ali pa tudi kot \psi_, oziroma \psi^.
Poglej Odvod in Funkcija digama
Funkcija Z
Funkcija Z je v matematiki funkcija uporabna pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ vzdolž kritične premice, kjer je realni del argumenta enak 1/2\,.
Poglej Odvod in Funkcija Z
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Odvod in Geometrija
George Green
George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.
Poglej Odvod in George Green
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Odvod in Gibanje
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Odvod in Grandijeva vrsta
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Odvod in Gravitacijsko polje
Gudermannova funkcija
asimptotama (v modri barvi) ''y''.
Poglej Odvod in Gudermannova funkcija
Heavisidova skočna funkcija
Heavisidova skočna funkcija pri dogovoru, da je vrednost funkcije za ''x''.
Poglej Odvod in Heavisidova skočna funkcija
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Poglej Odvod in Helmholtzev razstavitveni izrek
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Odvod in Hitrost
Holomorfna funkcija
Holomórfna fúnkcija je v kompleksni analizi funkcija f: U \rightarrow \mathbb C definirana na odprti podmnožici kompleksne ravnine U \subset \mathbb C, ki je odvedljiva v kompleksnem v vsaki točki.
Poglej Odvod in Holomorfna funkcija
Imerzija (matematika)
Kleinova steklenica v trirazsežnem prostoru. Imerzija (tudi pogreznjenost ali potopitev) je preslikava f:X \to Y enega topološkega prostora v drugega.
Poglej Odvod in Imerzija (matematika)
Infinitezimala
Infinitezimála ali infinitezimálno majhna količina je v matematiki oznaka za količino, ki je po absolutni vrednosti zelo majhna, vendar ni enaka 0.
Poglej Odvod in Infinitezimala
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Odvod in Infinitezimalni račun
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Odvod in Integral
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Odvod in Isaac Newton
Izrek o štirih temenih
točki obrata na evoluti. Izrek o štirih temenih pravi, da ima funkcija ukrivljenosti enostavne, sklenjene, gladke ravninske krivulje štiri lokalne ekstreme (posebno vsaj dva lokalna maksimuma in vsaj dva lokalna minimuma).
Poglej Odvod in Izrek o štirih temenih
Izrek o povprečni vrednosti
Za vsako funkcijo, ki je zvezna na ''a'', ''b'' in odvedljiva na (''a'', ''b''), obstaja neka točka ''c'' na odprtem intervalu (''a'', ''b''), da je ''sekanta'', ki povezuje obe končni točki intervala ''a'', ''b'', vzporedna ''tangenti'' v ''c''.
Poglej Odvod in Izrek o povprečni vrednosti
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Poglej Odvod in Karl Weierstrass
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Poglej Odvod in Kinematika
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Odvod in Kinetična energija
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Odvod in Klasična mehanika
Konkavna funkcija
Konkavna funkcija Matematična funkcija f je konkavna na intervalu, če za vsak t z intervala velja Konkavnost pomeni, da graf funkcije na danem intervalu leži nad daljico, ki jo določata točki A(x,f(x)) in B(y,f(y)).
Poglej Odvod in Konkavna funkcija
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Poglej Odvod in Kontinuitetna enačba
Konveksna funkcija
Konveksna funkcija Matematična funkcija f je konvéksna na intervalu, če za vsak t z intervala velja Konveksnost pomeni, da graf funkcije na danem intervalu leži pod daljico, ki jo določata točki A(x,f(x)) in B(y,f(y)).
Poglej Odvod in Konveksna funkcija
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Odvod in Konvergenčni polmer
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Odvod in Kotna hitrost
Kotni pospešek
Kótni pospéšek je v fiziki količina, določena kot odvod kotne hitrosti po času.
Poglej Odvod in Kotni pospešek
Kovariantnost in kontravariantnost
Kovariantnost in kontravariantnost sta v multilinearni algebri in tenzorski analizi pojma, ki opisujeta kako se geometrijske in fizikalne količine spreminjajo ob spremembi baze koordinatnega sistema.
Poglej Odvod in Kovariantnost in kontravariantnost
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Odvod in Kroženje
L'Hôpitalovo pravilo
L'Hôpitalovo pravilo (tudi l'Hospitalovo pravilo) je v matematični analizi pravilo za računanje limit funkcij z nedoločenimi izrazi s pomočjo odvodov.
Poglej Odvod in L'Hôpitalovo pravilo
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Poglej Odvod in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Lambertova funkcija W
Graf funkcije \operatornameW_0(x), \ (-1/e \le x \le 4) kompleksni ravnini Lambertova fúnkcija W (tudi fúnkcija ω) je v matematiki obratna funkcija: kjer je ew naravna eksponentna funkcija in w kompleksno število.
Poglej Odvod in Lambertova funkcija W
Lanczosev tenzor
Lanczosev ténzor ali Lanczosev potenciál je v splošni teoriji relativnosti tenzor 3. reda, ki generira Weylov tenzor.
Poglej Odvod in Lanczosev tenzor
Linearna kombinacija
Linearna kombinacija je matematični izraz, sestavljen iz množice izrazov z množenjem vsakega izraza s konstanto in seštevanjem rezultatov (npr. linearna kombinacija x in y je izraz v obliki ax + by, kjer sta a in b konstanti).
Poglej Odvod in Linearna kombinacija
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Poglej Odvod in Maple
Matej Brešar
Matej Brešar, slovenski matematik, * 26. september 1963, Kranj.
Poglej Odvod in Matej Brešar
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Odvod in Matematična analiza
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Odvod in Matematična operacija
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Odvod in Matematična singularnost
Mathematica
Mathematica je komercialna programska oprema zasebnega podjetja Wolfram Reserch, Inc. (WRI).
Poglej Odvod in Mathematica
Mercatorjeva vrsta
Mercatorjeva vŕsta ali Newton-Mercatorjeva vŕsta je v matematiki Taylorjeva vrsta za naravni logaritem.
Poglej Odvod in Mercatorjeva vrsta
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej Odvod in Mertensova funkcija
Metoda navadne iteracije
Metóda navádne iterácije (navádna iterácijska metóda in redkeje metóda negíbne tóčke) je v matematiki preprosta in učinkovita numerična metoda za določanje negibnih točk funkcije.
Poglej Odvod in Metoda navadne iteracije
Mnogočasovne razsežnosti
Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.
Poglej Odvod in Mnogočasovne razsežnosti
Monotonost
Naraščajoča funkcija. Na levi in desni je strogo naraščajoča, v sredini pa ne narašča. Padajoča funkcija. Na levi in desni je strogo padajoča, v sredini pa ne pada. Nemonotona funkcija Monotónost je v matematiki značilnost, da funkcija (lahko tudi zaporedje ali aritmetična operacija) povsod narašča ali pa povsod pada.
Poglej Odvod in Monotonost
Nabla
Nábla je matematični simbol \nabla.
Poglej Odvod in Nabla
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Odvod in Navor
Negibna točka
Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.
Poglej Odvod in Negibna točka
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Poglej Odvod in Newtonova metoda
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Odvod in Nihanje
Numerična matematika
Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.
Poglej Odvod in Numerična matematika
Obodna hitrost
Obódna hitróst (tudi krožílna hitróst, hitrost kroženja) je hitrost, ki jo ima točkasto telo pri kroženju.
Poglej Odvod in Obodna hitrost
Odvajanje
Odvajanje lahko pomeni.
Poglej Odvod in Odvajanje
Odvod količnika
V infinitezimalnem računu je odvod količnika metoda iskanja odvoda funkcije, ki je razmerje dveh odvedljivih funkcij.
Poglej Odvod in Odvod količnika
Odvod kompozituma
V infinitezimalnem računu, je odvod kompozituma (tudi verižno pravilo) formula za izračun odvoda kompozituma funkcij.
Poglej Odvod in Odvod kompozituma
Odvod produkta
Odvòd prodúkta je v infinitezimalnem računu pravilo s katerim se poišče odvod produkta dveh ali več funkcij.
Poglej Odvod in Odvod produkta
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Poglej Odvod in Operator (matematika)
Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.
Poglej Odvod in Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Oval (geometrija)
Oval z eno osjo simetrije, spominja na kokošje jajce. V celoti zaokrožen pravokotnik po navadi imenujemo oval. Oval z dvema osema simetrije, tvorjen s štirimi tangentnimi krožnimi loki. Ovál (tudi jájčnica ali óvoid; latinsko ovum - jajce) je v geometriji vsaka ravninska krivulja, ki je po obliki podobna jajcu ali elipsi.
Poglej Odvod in Oval (geometrija)
Parcialni odvod
V matematiki je parcialni odvod funkcije z več spremenljivkami je njen odvod po le eni od teh spremenljivk, kjer ostale jemljemo kot konstante (nasprotno kot v popolnem odvodu, kjer se lahko spreminjajo vse spremenljivke).
Poglej Odvod in Parcialni odvod
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Odvod in Pierre de Fermat
Pochhammerjev simbol
Pochhammerjev simbol predstavlja rastočo ali padajočo funkcijo fakulteta.
Poglej Odvod in Pochhammerjev simbol
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Odvod in Pospešek
Potenčna vrsta
Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.
Poglej Odvod in Potenčna vrsta
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Odvod in Pravokotnost
Prevoj
Graf funkcije v prevoju prečka tangento V trojni ničli ima funkcija vodoravni prevoj Prevòj funkcije je točka na grafu funkcije, kjer se spremeni smer ukrivljenosti grafa.
Poglej Odvod in Prevoj
Primitivna funkcija
Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.
Poglej Odvod in Primitivna funkcija
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Odvod in Računska kemija
Razmnoževalna strategija
V ekologiji se za opisovanje razmnoževanja organizmov pogosto uporabljata r-strategija in K-strategija.
Poglej Odvod in Razmnoževalna strategija
Riemann-Sieglova funkcija theta
Riemann-Sieglova funkcija theta (običajna označba \theta (t)\, ali tudi \vartheta (t)\) je v matematiki funkcija definirana s funkcijo Γ kot: Tu je argument izbran tako, da je funkcija zvezna in, da velja \theta(0).
Poglej Odvod in Riemann-Sieglova funkcija theta
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Poglej Odvod in Riemannova domneva
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Odvod in Seznam matematičnih funkcij
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Odvod in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Odvod in Seznam matematičnih vsebin
Stacionarna točka
prevoji. V matematiki, zlasti pri kalkulusu, je stacionarna točka odvedene funkcije točka na grafu funkcije, kjer je odvod funkcije enaka nič.
Poglej Odvod in Stacionarna točka
Statistična vsota
Statistična vsota (ali tudi particijska funkcija, navadno se jo označuje s črko Z) je v statistični mehaniki fizikalna količina, ki opisuje sistem v toplotnem ravnovesju.
Poglej Odvod in Statistična vsota
Tabela integralov
Integriranje je ena od dveh osnovnih operacij v infinitezimalnem računu.
Poglej Odvod in Tabela integralov
Tabela odvodov
Odvod je osnovna operacija infinitezimalnega računa.
Poglej Odvod in Tabela odvodov
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej Odvod in Tangenta
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.
Poglej Odvod in Taylorjeva vrsta
Telegrafski enačbi
Telegráfski enáčbi sta linearni hiperbolični parcialni diferencialni enačbi, ki opisujeta električno napetost in tok na homogeni prenosni liniji v odvisnosti od (enorazsežne) lege in časa.
Poglej Odvod in Telegrafski enačbi
Termodinamski potencial
Termodinámski potenciál je takšna termodinamska spremenljivka, definirana tako, da je njen odvod po prostornini nasprotno enak tlaku.
Poglej Odvod in Termodinamski potencial
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Odvod in Točka (geometrija)
Trzaj (fizika)
Trzáj je v fiziki stopnja spreminjanja pospeška.
Poglej Odvod in Trzaj (fizika)
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Odvod in Ukrivljenost
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Odvod in Valovanje
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Poglej Odvod in Variacijski račun
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Odvod in Vektor (matematika)
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Poglej Odvod in 1 − 2 + 3 − 4 + ···