Kazalo
152 odnosi: Ahmed II., Aleksej I. Komnen, Alja Lipavic Oštir, Amdžazade Koprulu Husein Paša, Antalya, Atanarik, Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Đurađ Branković, Šahin Geraj, Štefan Nemanja, İzniška keramika, Železniška postaja Karaağaç, Čandarli Ali Paša, Četrta križarska vojna, Bajan I., Balduin I. Konstantinopelski, Balkanski vojni, Bastarni, Bazilij I. Makedonec, Büyük Han, Beg, Bitka na Kosovskem polju (1448), Bitka na Marici, Bitka na Zlatici, Bitka pri Adrianoplu (378), Bitka pri Odrinu (324), Bitka pri Pliski, Bizantinsko cesarstvo, Bursa, Druga balkanska vojna, Druga križarska vojna, Drugo obleganje Dunaja, Emerik Thököly, Epirski despotat, Friderik I. Barbarossa, Goti, Gotska vojna (376–382), Habsburška monarhija, Helena Bolgarska, Hemimont, Islamska arhitektura, Ivan Aleksander, Ivan Asen I., Ivan Asen II., Ivan V. Paleolog, Ivan Vladislav, Judita Švabska, Jurij I. Terter, Jurij II. Terter, Kalojan, ... Razširi indeks (102 več) »
Ahmed II.
Ahmed II. je bil 21.
Poglej Odrin in Ahmed II.
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Odrin in Aleksej I. Komnen
Alja Lipavic Oštir
Alja Lipavic Oštir, slovenska jezikoslovka, * 1965, Maribor, SR Slovenija.
Poglej Odrin in Alja Lipavic Oštir
Amdžazade Koprulu Husein Paša
Amdžazade Koprulu Husein Paša (albansko Hysein Pashë Kypriljoti) je bil med vladanjem sultana Mustafe II. od septembra 1697 do septembra 1702 Shaw, Stanford J. (1976).
Poglej Odrin in Amdžazade Koprulu Husein Paša
Antalya
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino.
Poglej Odrin in Antalya
Atanarik
Atanarik (gotsko Aþanareiks, domnevno iz aþni - leto in reiks – kralj, latinsko), kralj več vej Gotov Tervingov (Vizigotov), ki je vladal od leta 369 do 381, † 381.
Poglej Odrin in Atanarik
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Poglej Odrin in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Đurađ Branković
Đurađ Branković (srbsko Ђурађ Бранковић, madžarsko Brankovics György) je bil od leta 1423 do 1456 srbski despot in baron Ogrskega kraljestva, * 1377, verjetno Priština, † 24. december 1456, Smederevo.
Poglej Odrin in Đurađ Branković
Šahin Geraj
Šahin Geraj (krimsko tararsko شاهين كراى, Şahin Geray, turško Şahin Giray) je bil zadnji kan Krimskega kanata, * 1745, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 1787, Rodos, Osmansko cesarstvo.
Poglej Odrin in Šahin Geraj
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Odrin in Štefan Nemanja
İzniška keramika
Izniška keramika' ali İznik Çini, poimenovana po mestecu İznik v zahodni Anatoliji, kjer so jo izdelovali, je okrašena keramika, ki so jo izdelovali od zadnje četrtine 15.
Poglej Odrin in İzniška keramika
Železniška postaja Karaağaç
Postaja Karaağaç (Karaağaç Garı) ali pred letom 1971 postaja Odrin (Edirne Garı) je bilo ime nekdanje železniške postaje v Odrinu, ki je 4 km jugozahodno od mesta.
Poglej Odrin in Železniška postaja Karaağaç
Čandarli Ali Paša
Čandarli Ali Paša (turško Çandarlı Ali Paşa) je bil od leta 1387 do 1406 veliki vezir osmanskih sultanov Murata I., Bajazida I. in med osmanskim medvladjem Sulejmana Čelebija, * ni znano, † 18. december 1406.
Poglej Odrin in Čandarli Ali Paša
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Poglej Odrin in Četrta križarska vojna
Bajan I.
Bajan I. je bil od leta 562 do 602 kagan Avarskega kaganata, * ni znano, † 602.
Poglej Odrin in Bajan I.
Balduin I. Konstantinopelski
Balduin I. (nizozemsko Boudewijn, francosko Baudouin) je bil prvi cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * julij 1172, Valenciennes, Flandrija, † okoli 1205, Veliko Trnovo, Drugo bolgarsko cesarstvo.
Poglej Odrin in Balduin I. Konstantinopelski
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Poglej Odrin in Balkanski vojni
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Poglej Odrin in Bastarni
Bazilij I. Makedonec
Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.
Poglej Odrin in Bazilij I. Makedonec
Büyük Han
Büyük Han ('Veliko gostišče') je največji karavanseraj na Cipru in velja za eno najlepših stavb na otoku.
Poglej Odrin in Büyük Han
Beg
Hyder Beg Khan Beg (turško bey, vodja) je naziv, ki se je tradicionalno uporabljal za vodje manjših turških plemen ali skupin plemen.
Poglej Odrin in Beg
Bitka na Kosovskem polju (1448)
Druga bitka na Kosovskem polju (madžarsko második rigómezei csata, turško İkinci Kosova Savaşı) 17.-20.
Poglej Odrin in Bitka na Kosovskem polju (1448)
Bitka na Marici
Bitka na Marici, znana tudi kot bitka pri Černomenu in druga bitka na Marici, je bil vojaški spopad med vojsko Osmanskega cesarstva pod poveljstvom Lala Şâhin paše ter srbsko in bolgarsko vojsko pod poveljstvom srbskega kralja Prilepa Vukašina Mrnjavčevića in njegovega brata despota Uglješe.
Poglej Odrin in Bitka na Marici
Bitka na Zlatici
Bitka na Zlatici e bila bitka, ki je potekala 12. decembra 1443 med Osmanskim cesarstvom in ogrsko-srbsko križarsko vojsko na prelazu Zlatica (bolgarsko Златишки проход, turško Izladi Derbendi) na Stari planini, ki se je končala s prepričljivo zmago Osmanov.
Poglej Odrin in Bitka na Zlatici
Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.
Poglej Odrin in Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Odrinu (324)
Bitka pri Odrinu med cesarjema Konstantinom I. in Licinijem I. je potekala 3. julija 324.
Poglej Odrin in Bitka pri Odrinu (324)
Bitka pri Pliski
Bitka pri Pliski ali bitka na Vrbiškem prelazu je bila niz spopadov med bizantinsko vojsko, zbrano iz vseh delov Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Nikiforja I. in bolgarsko vojsko pod poveljstvom kana Kruma.
Poglej Odrin in Bitka pri Pliski
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Odrin in Bizantinsko cesarstvo
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.
Poglej Odrin in Bursa
Druga balkanska vojna
Druga balkanska vojna je bil kratek vojaški spopad med nekdanjimi zavezniki iz prve balkanske vojne, in sicer med Bolgarijo na eni strani in Grčijo ter Srbijo na drugi strani.
Poglej Odrin in Druga balkanska vojna
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Odrin in Druga križarska vojna
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Odrin in Drugo obleganje Dunaja
Emerik Thököly
Emerik Thököly Kežmarski (madžarsko Késmárki Thököly Imre, slovaško Imrich Tököli, romunsko Imre Thököly) je bil od leta 1682 do 1685 knez Gornje Ogrske in od leta 1690 knez Transilvanije, * 25. september 1657, Kežmarok, Ogrsko kraljestvo, † 13.
Poglej Odrin in Emerik Thököly
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Odrin in Epirski despotat
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Odrin in Friderik I. Barbarossa
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Odrin in Goti
Gotska vojna (376–382)
Gotska vojna je bila vstaja Gotov na Balkanu v Vzhodnem rimskem cesarstvu, ki je trajala od leta 376/377 do 382.
Poglej Odrin in Gotska vojna (376–382)
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Odrin in Habsburška monarhija
Helena Bolgarska
Helena Bolgarska (Elena Bъlgarska,: Jelena Bugarska), bolgarska princesa, * ni znano, Drugo bolgarsko cesarstvo, † 7. november 1374, Srbsko cesarstvo.
Poglej Odrin in Helena Bolgarska
Hemimont
Hemimont (latinsko: Provincia Haemimonti, grško: ἐπαρχία Αἱμίμοντος), poznorimska iz zgodnja bizantinska provinca v severovzhodni Trakiji.
Poglej Odrin in Hemimont
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Poglej Odrin in Islamska arhitektura
Ivan Aleksander
Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.
Poglej Odrin in Ivan Aleksander
Ivan Asen I.
Ivan Asen I. (bolgarsko Иван Асен I, Ivan Asén I) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1189 do 1196, * ni znano, † 1196, Veliko Trnovo.
Poglej Odrin in Ivan Asen I.
Ivan Asen II.
Ivan Asen II. (bolgarsko Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † 24. junij 1241.
Poglej Odrin in Ivan Asen II.
Ivan V. Paleolog
Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Odrin in Ivan V. Paleolog
Ivan Vladislav
Ivan Vladislav (bolgarsko Иван Владислав)) je bil car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od avgusta ali septembra 1015 do februarja 1018, * ni znano, verjetno pa najmanj deset let pred letom 987, verjetno pa še mnogo prej, † 1018. Njegovega očeta Arona in celo družino je dal leta 976 car Samuel zaradi izdaje pobiti.
Poglej Odrin in Ivan Vladislav
Judita Švabska
Judita Marija Švabska (nemško Judith von Ungarn, madžarsko Sváb Judit, poljsko Judyta Salicka) je bila nemška princesa, hči cesarja Henrika III. in njegova druge žene Neže Poitoujske, po poroko s Salomonom Ogrskim ogrska kraljica in po poroki z Vladislavom I. Hermanom poljska vojvodinja, * 9.
Poglej Odrin in Judita Švabska
Jurij I. Terter
Jurij I. Terter (bolgarsko Георги I Тертер, Georgi I Terter) iz rodbine Terter je od leta 1280 do 1292 vladal kot car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1308/1309.
Poglej Odrin in Jurij I. Terter
Jurij II. Terter
Jurij II.
Poglej Odrin in Jurij II. Terter
Kalojan
Kalojan, Kalojan Asen ali Ivan I. Kalojan (bolgarsko: Калоян Асен, Kalojan Asen, grško: Καλογιάννης ή Ιωαννίτσης Kalojannes e Ioannices), bolgarski car (1197-1207), * 1168 ali 1169, † oktober 1207, Solun, Grčija.
Poglej Odrin in Kalojan
Kardam
Kardam (bolgarsko Кардам, Kardam) je bil bolgarski kan, ki je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladal od leta 777 do 802/803, * 735, † 802/803.
Poglej Odrin in Kardam
Kasim Paša
Kasim Paša ali Kasem Paša (turško Kasım Paşa) je bil albanski osmanski general in guverner (beglerbeg) Rumelije in eden od poveljnikov osmanskih sil med križarskim pohodom na Varno (1443–1444), * neznano, † neznano.
Poglej Odrin in Kasim Paša
Kipsela
Grške kolonije v Trakiji Kipsela (grško, Kipsela) je bila antična grška kolonija v južni Trakiji med rekama Nestos in Hebros.
Poglej Odrin in Kipsela
Kompleks sultana Bajazida II.
Kompleks sultana Bajazida II. (Sultan II Bayezid Külliyesi) je külliye (kompleks zgradb, povezanih s turško arhitekturo, s središčem v mošeji in upravljan v okviru ene same institucije) v mestu Odrin v Turčiji.
Poglej Odrin in Kompleks sultana Bajazida II.
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Odrin in Konstantin I. Veliki
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Poglej Odrin in Konstantin XI. Paleolog
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Odrin in Kraljevič Marko
Križarski pohod na Varno
Križarski pohod na Varno je bil neuspešen vojaški pohod več evropskih monarhov, katerega cilj je bil zaustavitev prodiranja Osmanskega cesarstva v Evropo, predvsem na Balkan.
Poglej Odrin in Križarski pohod na Varno
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Poglej Odrin in Krum
Kultura Osmanskega cesarstva
Osmanska kultura se je razvijala več stoletij, ko je vladajoča uprava Turkov absorbirala, prilagajala in spreminjala različne domorodne kulture osvojenih dežel in njihovih ljudstev.
Poglej Odrin in Kultura Osmanskega cesarstva
Lala Şâhin paša
Lala Şâhin paša (* 1330, † okoli 1382), osmanski vojskovodja in prvi beglerbeg Rumelije.
Poglej Odrin in Lala Şâhin paša
Leon V. Armenec
Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.
Poglej Odrin in Leon V. Armenec
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.
Poglej Odrin in Licinij I.
Loveč
Loveč je glavno mesto okraja Loveč v osrednji severni Bolgariji.
Poglej Odrin in Loveč
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Odrin in Ludvik I. Ogrski
Mahmud I.
Mahmud I. (osmansko turško محمود اول, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.
Poglej Odrin in Mahmud I.
Mahmud Paša Anđelović
Mahmud Paša Anđelović (turško Veli Mahmud Paşa, srbsko Махмуд-паша Анђеловић/Mahmud-paša Anđelović) je bil od leta 1456 do 1466 in ponovno 1472 do 1474 veliki vezir Osmanskega cesarstva.
Poglej Odrin in Mahmud Paša Anđelović
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Odrin in Makedonija (regija)
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Odrin in Maksimilijan II. Habsburški
Malamir
Malamir (bolgarsko Маламир, Malamir) je bil bolgarski kan, ke je vladal od leta 831 do 836, * ni znano, † 836.
Poglej Odrin in Malamir
Marica
Marica (– Hebros) je 480 km dolga reka, ki teče po ozemlju Bolgarije, Grčije in Turčije.
Poglej Odrin in Marica
Mehmed I.
Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.
Poglej Odrin in Mehmed I.
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Odrin in Mehmed II. Osvajalec
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Odrin in Mehmed Paša Sokolović
Mezeška trdnjava
Mezeška trdnjava ali trdnjava Neucikon (Неузетикон ali Неутзикон "Velika enciklopedija Bolgarije", BAS, letnik 7 (KRU-IOM), Založba Trud, Sofija 2012, ISBN 978-954-8104-29-6, str. 2770 - 2772.) je srednjeveška bizantinska trdnjava, zgrajena v 11.
Poglej Odrin in Mezeška trdnjava
Mihael I. Rangab
Mihael I. Rangab (grško: Μιχαήλ Α΄ Ραγκαβές), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 811 do 813, * okoli leta 770, † 11.
Poglej Odrin in Mihael I. Rangab
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.
Poglej Odrin in Milanski edikt
Miloš Obilić
Miloš Obilić, v nekaterih virih tudi Miloš Kobilić (15. junij/28. junij 1389, Kosovsko polje, Kosovo) je bil srbski vitez v službi kneza Lazarja Hrebeljanović, vladarja Moravske Srbije.
Poglej Odrin in Miloš Obilić
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Odrin in Mimar Sinan
Most Fatiha Sultana Mehmeda
Most Fatiha Sultana Mehmeta, znan tudi kot Drugi Bosporski most (v turščini: Fatih Sultan Mehmet Köprüsü, FSM Köprüsü ali 2. Kopru), je viseči most v Carigradu v Turčiji, ki premošča Bosporsko ožino (turško: Bogaziçi). Ko je bil končan v letu 1988, je bil 5.
Poglej Odrin in Most Fatiha Sultana Mehmeda
Murat I.
Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.
Poglej Odrin in Murat I.
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Odrin in Murat II.
Musa Čelebi
Musa Čelebi (turško Musa Çelebi) je bil osmanski princ (şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1388, † 5. julij 1413.
Poglej Odrin in Musa Čelebi
Mustafa Čelebi
Mustafa Čelebi (turško Düzmece Mustafa ali Mustafa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade), ki je kot sultan Rumelije vladal od januarja 1419 do 1420 in od januarja 1421 do maja 1422, * 1380, † maj 1422.
Poglej Odrin in Mustafa Čelebi
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Odrin in Mustafa III.
Mustafa IV.
Mustafa IV. (osmansko turško مصطفى رابع Muṣṭafā-yi rābi‘, turško IV. Mustafa) je bil leta 1807 in 1808 sultan Osmanskega cesarstva, * 8. september 1779, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo, † 16. november 1808, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Odrin in Mustafa IV.
Nesebăr
Nesebăr (bolgarsko Несебър, Nesébăr, tračansko Melsambria, grško Μεσημβρία, Mesembría) je starodavno mesto in eno od najbolj priljubljenih bolgarskih črnomorskih letovišč.
Poglej Odrin in Nesebăr
Nikifor I. Logotet
Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.
Poglej Odrin in Nikifor I. Logotet
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Poglej Odrin in Nikolaj I. Ruski
Notranja makedonska revolucionarna organizacija
Izvleč iz statuta BMARC, 1896 (v Bolgarščini) '''Statut Bolgarski Makedonsko-Adrianople Revolucionarni Odbori''' '''Poglavje I.– Cilj''' ''Art.1.Cilj BMARC je zagotoviti popolno politično avtonomijo za regije Makedonije in Adrianople'' ''Art.2.To ta cilj odbori ozaveščajo o samoobrambi v bolgarskem prebivalstvu v regijah, navedenih v členu 1.1., razširjati revolucionarne ideje – tiskane ali verbalne, in pripraviti in nadaljujejo splošno upor.Poglavje II.– Struktura in organizacija'' ''Art.3.Član BMARC je lahko vsak Bolgar, neodvisen od spola,...Notranja makedonska revolucionarna organizacija (- ВМРО, Vătrešna makedonska revoljucionna organizacija - VMRO);, Vnatrešna makedonska revolucionerna organizacija) je bila skrivna revolucionarna družba na otomanskih ozemljih v Evropi, ki je delovala v poznem 19.
Poglej Odrin in Notranja makedonska revolucionarna organizacija
Odriško kraljestvo
Odriško kraljestvo (starogrško, Vasíleion Odrysón, latinsko Regnum Odrysium) je bila zveza več kot 40 tračanskih plemen.
Poglej Odrin in Odriško kraljestvo
Odrin (provinca)
Provinca Odrin je provinca, ki se nahaja v vzhodni Trakiji ob grški meji v Turčiji.
Poglej Odrin in Odrin (provinca)
Odrinska palača
Odrinska palača (Edirne Sarayı) ali prej Nova cesarska palača (Saray-ı Cedid-i Amire) je nekdanja palača osmanskih sultanov v Odrinu, zgrajena v obdobju, ko je bilo mesto prestolnica cesarstva.
Poglej Odrin in Odrinska palača
Odrinski sporazum (1568)
Odrinski sporazum (1568) je bil mirovni sporazum med osmanskim sultanom Selimom II. in habsburškim monarhom Maksililijanom II., sklenjen 17.
Poglej Odrin in Odrinski sporazum (1568)
Orban
Orban ali Urban, inženir iz Brașova, Vlaška, Ogrsko kraljestvo, po poreklu Vlah ali Dačan, ki je ulil izjemno velike topove za osmansko obleganje Konstantinopla leta 1453, * ni znano, † 1453.
Poglej Odrin in Orban
Osman III.
Osman III. (osmansko turško عثمان ثالث, ‘Osmān-i sālis) je bil od leta 1754 do 1757 sultan Osmanskega cesarstva, * 2. januar 1699, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 30. oktober 1757, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Odrin in Osman III.
Osmanska arhitektura
Osmanska arhitektura je arhitektura Osmanskega cesarstva, ki je nastala v severozahodni Anatoliji v 13.
Poglej Odrin in Osmanska arhitektura
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Odrin in Osmanska Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Odrin in Osmansko cesarstvo
Osmansko medvladje
Zemljevid južnega Balkana in zahodne Anatolije leta 1410, malo pred Sulejmanovim porazom; osmanska in turška ozemlja so označena z rjavo, bizantinska z rožnato in beneška in od njih odvisna ozemlje pa z zeleno barvo Osmansko medvladje ali osmanska državljanska vojna (turško Fetret Devri, obdobje medvladja) je bila državljanska vojna v Osmanskem cesarstvu, v kateri so se po porazu Bajazida I.
Poglej Odrin in Osmansko medvladje
Pargali Ibrahim Paša
Pargali Ibrahim Paša (turško Pargalı İbrahim Paşa, Ibrahim Paša iz Parge, Frenk İbrahim Paşa, Zahodnjak, Maktul İbrahim Paşa, Izbranec, po usmrtitvi preimenovan v Makbul, Usmrčeni) je bi prvi veliki vezir Osmanskega cesarstva, ki ga je imenoval sultan Sulejman Veličastni, * okoli 1495, Parga, Beneška republika (zdaj Grčija), † 15.
Poglej Odrin in Pargali Ibrahim Paša
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Odrin in Plovdiv
Potres v Konstantinoplu (1509)
Potres v Konstantinoplu leta 1509 v zgodovini Kıyamet-i Sugra ali (Mali sodni dan) se je zgodil v Marmarskem morju 10.
Poglej Odrin in Potres v Konstantinoplu (1509)
Province v Turčiji
Turčija je razdeljena na 81 provinc (turško iller, ednina il).
Poglej Odrin in Province v Turčiji
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Odrin in Prvo bolgarsko cesarstvo
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej Odrin in Raška
Radu III. Čedni
Radu III.
Poglej Odrin in Radu III. Čedni
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Odrin in Ruski imperij
Rusko-turška vojna (1877–1878)
Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.
Poglej Odrin in Rusko-turška vojna (1877–1878)
Sabiha Kasimati
Sabiha Kasimati, albanska ihtiologinja in disidentka, * 15. september 1912, Odrin, Osmansko cesarstvo (zdaj Turčija), † 26. februar 1951, Tirana, Albanija.
Poglej Odrin in Sabiha Kasimati
Samostan Vatoped
Samostan Vatoped (grško, Moní Vatopedíu) je samostan Vzhodne pravoslavne cerkve na Atosu, Grčija.
Poglej Odrin in Samostan Vatoped
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Odrin in Samuel Bolgarski
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.
Poglej Odrin in Selim II.
Selimova mošeja, Odrin
Selimova mošeja (turško Selimiye Camii) je osmanska cesarska mošeja v mestu Odrinu (prej Adrianople) v Turčiji.
Poglej Odrin in Selimova mošeja, Odrin
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Odrin in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Seznam mest v Turčiji
To je seznam mest v Turčiji, urejen po številu prebivalcev.
Poglej Odrin in Seznam mest v Turčiji
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Odrin in Seznam rek v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Odrin in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Poglej Odrin in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Silahdar Fındıklılı Mehmed Ağa je bil osmanski zgodovinar in pisatelj, ki je ustvarjal v vladavinah sultanov Mehmeda IV., Sulejmana II., Ahmeda II., Mustafe II. in Ahmeda III., * 7. december 1658, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † okoli 1726/1627,Türkal 2013, str.
Poglej Odrin in Silahdar Findiklili Mehmed Aga
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Odrin in Slovenski eksonimi
Smederevska trdnjava
Smederevska trdnjava (srbsko Cмeдepeвcκa твpђaвa / Smederevska tvrđava) je srednjeveško utrjeno mesto v Smederevu v Srbiji, ki je bilo v srednjem veku začasno prestolnica Srbije.
Poglej Odrin in Smederevska trdnjava
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Odrin in Solun
Stavrakij
Stavrakij (grško: Σταυράκιος), cesar Bizantinskega cesarstva od 26.
Poglej Odrin in Stavrakij
Sulejman Čelebi
Sulejman Čelebi (turško Süleyman Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in med osmanskim medvladjem nekaj let sovladar Osmanskega cesarstva, * 1377, † 17. februar 1411.
Poglej Odrin in Sulejman Čelebi
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Odrin in Sulejman I.
Sulejman II.
Sulejman II. je bil od leta 1687 do 1691 sultan Osmanskega cesarstva, * 15. april 1642, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 22. junij 1691, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Poglej Odrin in Sulejman II.
Sultan Džem
Sultan Džem (turško Sultan Cem; * 22. december (1459 Odrín Osmansko cesarstvo); † 25. februar 1495 (star 36 let) Capua, Neapeljsko kraljestvo) je bil nekaj časa v letu 1481 turški sultan.
Poglej Odrin in Sultan Džem
Sultanka Hatidža
Sultanka Hatidža * 1496 Odrin, Osmansko cesarstvo † 1538 Carigrad, Osmansko cesarstvo, (turško: خدیجہ سلطان) je bila osmanska sultanka, hči sultana Selima I. in sultanke Ajše Hafse.
Poglej Odrin in Sultanka Hatidža
Svjatoslav I. Kijevski
Svjatoslav I. Kijevski ali Svjatoslav Igorevič (rusko Святослав Игоревич, Svjatoslav Igorevič), kijevski veliki knez, * okoli 942, † marec 972.
Poglej Odrin in Svjatoslav I. Kijevski
Szegedski mirovni sporazum
Edirnski in Szegedski mirovni sporazum sta bila dve polovici mirovnega sporazuma med osmanskim sultanom Muratom II., ogrskim kraljem Vladislavom III. Poljskim in srbskim despotom Đurađem Brankovićem.
Poglej Odrin in Szegedski mirovni sporazum
Taşköprüzade
Ahmed Taşköprüzade (طاشكبري أحمد) ali Ahmed ibn Mustafa ibn Halil Taškubrizada (أحمد بن مصطفى بن خليل طاشكبري) je bil osmanski zgodovinar-letopisec, ki je živel med vladanjem Sulejmana Veličastnega.
Poglej Odrin in Taşköprüzade
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Odrin in Teodozij I.
Teofil (bizantinski cesar)
Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.
Poglej Odrin in Teofil (bizantinski cesar)
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Odrin in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Odrin in Turščina
Uglješa Mrnjavčević
Jovan Uglješa Mrnjavčević (srbsko Јован Угљеша Мрњавчевић) je bil srbski vojvoda in despot iz dinastije Mrnjavčević, * ni znano, † 26. september 1371, bitka na Marici.
Poglej Odrin in Uglješa Mrnjavčević
Uroš I. Vukanović
Uroš I. Vukanovič (srbsko Урош I Вукановић) je bil od okoli 1112 to 1145 veliki knez (srbsko veliki župan) Velike kneževine Srbije, * 1084/1085, Raška, † 1144/1145, Raška.
Poglej Odrin in Uroš I. Vukanović
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Odrin in Valens
Valentin Lah
Valentin Lah, slovenski rimskokatoliški duhovnik in nabožni pisatelj, * 9. februar 1833, Komenda, † 24. maj 1886, Bosanska Dubica.
Poglej Odrin in Valentin Lah
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Poglej Odrin in Via Egnatia
Via Militaris
Kratek odsek Via Militaris blizu Castra rubra v Bolgariji Via Militaris ali Via Diagonalis je bila rimska cesta, ki je vzpostavila kopensko povezavo med Evropo in Malo Azijo.
Poglej Odrin in Via Militaris
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Odrin in Vizigoti
Vlad II. Drakul
Vlad II.
Poglej Odrin in Vlad II. Drakul
Vukašin Mrnjavčević
Vukašin Mrnjavčević je bil srednjeveški srbski velikaš, ki je kot srbski kralj vladal od leta 1365 do 1371, * okoli 1320, Livno, Bosna, † 26. september 1371, Černomen, Bolgarija.
Poglej Odrin in Vukašin Mrnjavčević
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Odrin in Zgodovina Rimskega cesarstva
1047
1047 (MXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Odrin in 1047
1225
1225 (MCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Odrin in 1225
1305
1305 (MCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Odrin in 1305
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Odrin in 1341
1369
1369 (MCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Odrin in 1369
9. avgust
9.
Poglej Odrin in 9. avgust
Prav tako znan kot Adrianopel, Adrianopolis, Edirne.