Kazalo
71 odnosi: Absolutni izsev, Akustooptični pojav, Albedo, Asteroid, Astronomska enota, Étienne Louis Malus, Barva, Biser, Bruniranje, Delčnovalovna dualnost, Elipsometrija, Ergonomska osvetlitev, Eter (fizika), Fatamorgana, Fermatovo načelo, Fresnelove enačbe, Giovanni Battista Donati, Halo (optika), Hokej na ledu, Holografija, Interferometrija, Irwin Ira Shapiro, Jean-Daniel Colladon, Johann Heinrich Lambert, Lomni količnik, Luna, Mačke, Magnetno-optični Kerrov pojav, Meglica, Musikverein, Nikolaj Aleksejevič Umov, Odbojni kot, Odbojni zakon, Optična napaka, Optična prizma, Parametrično ojačevanje, Petstrana prizma (optika), Pierre de Fermat, Plazemski zaslon, Pojav Umova, Pok, Popolni odboj, Porrova prizma, Potres, Ptolemaj, Radarski presek, Roger Bacon, Schmidt-Pechanova prizma, Seš, Sestavljeno oko, ... Razširi indeks (21 več) »
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Odboj in Absolutni izsev
Akustooptični pojav
Uklonska slika s prikazom akustooptičnega pojava Akustooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem interagirata svetloba in zvok.
Poglej Odboj in Akustooptični pojav
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Odboj in Albedo
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Odboj in Asteroid
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Odboj in Astronomska enota
Étienne Louis Malus
Étienne Louis Malus (polni priimek Malus Dumitry), francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.
Poglej Odboj in Étienne Louis Malus
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Odboj in Barva
Biser
Pridobivanje biserov Biser je trd, okrogel predmet, ki nastane v lupini školjk (predvsem ostrig) in se uporablja za nakit.
Poglej Odboj in Biser
Bruniranje
Brunirana jeklena palica Bruníranje je način protikorozijske mehanske zaščite kovin, ki temelji na kemijski spremembi površine kovine z različnimi snovmi.
Poglej Odboj in Bruniranje
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Odboj in Delčnovalovna dualnost
Elipsometrija
500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.
Poglej Odboj in Elipsometrija
Ergonomska osvetlitev
Ergonomska osvetlitev je odnos med človekom in izvorom svetlobe.
Poglej Odboj in Ergonomska osvetlitev
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Odboj in Eter (fizika)
Fatamorgana
Fatamorgana ob obali Norveške Fatamorgana v severni Sahari Fátamorgána (tudi fáta morgána) ali zráčno zrcáljenje je optični pojav, ki nastane ob velikih temperaturnih razlikah in s tem razlikah v gostoti posameznih zračnih plasti.
Poglej Odboj in Fatamorgana
Fermatovo načelo
Fermatovo načelo (tudi načelo najmanjšega časa) pravi, da svetloba v poljubnem sredstvu od ene do druge točke potuje po najkrajši poti oziroma tako, da za pot porabi najmanj časa.
Poglej Odboj in Fermatovo načelo
Fresnelove enačbe
Amplituda odbitega in prepuščenega vala. Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma.
Poglej Odboj in Fresnelove enačbe
Giovanni Battista Donati
Giovanni Battista Donati, italijanski astronom in matematik, * 16. december 1826, Pisa, Italija, † 20. september, 1873, Firence, Italija.
Poglej Odboj in Giovanni Battista Donati
Halo (optika)
Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.
Poglej Odboj in Halo (optika)
Hokej na ledu
Hokejska tekma Hokej na ledu je moštveni zimski šport.
Poglej Odboj in Hokej na ledu
Holografija
Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.
Poglej Odboj in Holografija
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Odboj in Interferometrija
Irwin Ira Shapiro
Irwin Ira Shapiro, ameriški astrofizik, * 10. oktober 1929, New York, New York, ZDA.
Poglej Odboj in Irwin Ira Shapiro
Jean-Daniel Colladon
Jean-Daniel Colladon, švicarski fizik, inženir in izumitelj, * 15. december 1802, Ženeva, † 30. junij 1893, Ženeva.
Poglej Odboj in Jean-Daniel Colladon
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Odboj in Johann Heinrich Lambert
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Odboj in Lomni količnik
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Odboj in Luna
Mačke
Mačke (znanstveno ime Felidae) so družina iz redu zveri.
Poglej Odboj in Mačke
Magnetno-optični Kerrov pojav
Magnetno-optični Kerrov pojav (tudi MOKE) je eden izmed magnetno-optičnih pojavov.
Poglej Odboj in Magnetno-optični Kerrov pojav
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Odboj in Meglica
Musikverein
Dunajski Musikverein, običajno skrajšano na Musikverein, je koncertna dvorana v okrožju Innere Stadt na Dunaju v Avstriji.
Poglej Odboj in Musikverein
Nikolaj Aleksejevič Umov
Nikolaj Aleksejevič Umov, ruski fizik, matematik in filozof, * 4. februar (23. januar, ruski koledar) 1846, Simbirsk, Ruski imperij (sedaj Uljanovsk, Rusija), † 28. januar (15. januar) 1915, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Odboj in Nikolaj Aleksejevič Umov
Odbojni kot
Odbójni kót je kot med odbitim žarkom in vpadno pravokotnico.
Poglej Odboj in Odbojni kot
Odbojni zakon
Odbójni zákon opisuje obnašanje valovanja pri odboju na meji sredstev z različnima hitrostma valovanja.
Poglej Odboj in Odbojni zakon
Optična napaka
Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.
Poglej Odboj in Optična napaka
Optična prizma
žarkov na optični prizmi. Odklon žarka od prvotne smeri je označen z \delta \!. Prikazana sta samo žarka rdeče in modre svetlobe. Optična prizma je sestavni del nekaterih optičnih naprav, ki je narejen iz prozorne snovi (npr. stekla) v obliki prizme (pogosto tristrane), ki ima gladke in polirane površine.
Poglej Odboj in Optična prizma
Parametrično ojačevanje
Optično parametrično ojačevanje (OPA, angl. amplification) je pojav, ko se svetlobni signal, ki potuje skozi nelinearni kristal, ojača.
Poglej Odboj in Parametrično ojačevanje
Petstrana prizma (optika)
Pentaprizma brez »strehe« Pentaprizma s »streho« Petstrana prizma ali pentaprizma (tudi petstrana optična prizma) je optična prizma z osnovno ploskvijo v obliki petkotnika.
Poglej Odboj in Petstrana prizma (optika)
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Poglej Odboj in Pierre de Fermat
Plazemski zaslon
Plazemski zaslon je vrsta ploskega zaslona, ki za prikaz barvne slike v posameznih pikslih uporablja plazmo - ioniziran plin, ki se odziva na električno polje.
Poglej Odboj in Plazemski zaslon
Pojav Umova
Pojav Umova (tudi zakon Umova) je v astronomiji zveza med albedom astronomskega telesa in stopnjo polarizacije svetlobe, ki se od njega odbija.
Poglej Odboj in Pojav Umova
Pok
Pók je posledica sunkovitega kratkotrajnega mehanskega nihanja z veliko amplitudo.
Poglej Odboj in Pok
Popolni odboj
Popólni odbòj ali totálni odbòj je optični pojav, pri katerem se vpadni žarek na meji med optično gostejšim in optično redkejšim sredstvom v celoti odbije, če je vpadni kot večji od mejnega kota.
Poglej Odboj in Popolni odboj
Porrova prizma
Enojna Porrova prizma Dvojna Porrova prizma. Porrova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.
Poglej Odboj in Porrova prizma
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Odboj in Potres
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Odboj in Ptolemaj
Radarski presek
Polarni diagram radarskega preseka za letalo Douglas A-26 Invader Radarski presek (angl. radar cross-section, (RCS)) je merilo za radarsko opaznost nekega objekta in pove, v kolikšni meri nek objekt odbija elektromagnetno valovanje.
Poglej Odboj in Radarski presek
Roger Bacon
Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.
Poglej Odboj in Roger Bacon
Schmidt-Pechanova prizma
Schmidt-Pechanova prizma, pogled od strani (zgoraj) in 3-razsežna slika (spodaj). Schmidt-Pechanova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.
Poglej Odboj in Schmidt-Pechanova prizma
Seš
Séš, lokalno primorsko seš ali seša, je vrsta stoječega valovanja v zaprtem ali deloma zaprtem površinskem vodnem telesu.
Poglej Odboj in Seš
Sestavljeno oko
kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.
Poglej Odboj in Sestavljeno oko
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Odboj in Seznam fizikalnih vsebin
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Odboj in Sfera
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Odboj in Sončeva masa
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Odboj in Spekter
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Odboj in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektralna razvrstitev asteroidov
Spektralna razvrstitev asteroidov je razvrščanje asteroidov na osnovi podakov o obliki spektra, barve in albeda.
Poglej Odboj in Spektralna razvrstitev asteroidov
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Odboj in Steklo
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Odboj in Svetloba
Svetlobni steber
Svetlobni steber Svetlobni steber je optični pojav, ki nastane zaradi odboja svetlobe od kristalov ledu.
Poglej Odboj in Svetlobni steber
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Odboj in Svetlost
Telegrafski enačbi
Telegráfski enáčbi sta linearni hiperbolični parcialni diferencialni enačbi, ki opisujeta električno napetost in tok na homogeni prenosni liniji v odvisnosti od (enorazsežne) lege in časa.
Poglej Odboj in Telegrafski enačbi
Tyndallov pojav
vode je navidez modre barve, ker se slednja močneje sipa kot pa rdeča svetloba. Tyndallov pojav (tudi Tyndallovo sipanje) je prožno sipanje svetlobe zaradi koloidnih delcev ali delcev v suspenziji.
Poglej Odboj in Tyndallov pojav
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Odboj in Valovanje
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Odboj in Vektor (matematika)
Vpadna pravokotnica
Vpádna pravokótnica je premica, ki prebada mejo sredstev v točki, v kateri nanjo vpada vpadni žarek in je pravokotna na mejo sredstev.
Poglej Odboj in Vpadna pravokotnica
Vpadni žarek
Vpádni žárek je žarek, ki vpada na mejo sredstev.
Poglej Odboj in Vpadni žarek
Vpadni kot
Vpádni kót je kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico.
Poglej Odboj in Vpadni kot
Zenica
Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico.
Poglej Odboj in Zenica
Zrcaljenje
Zrcáljenje (ali refleksija) je skupno ime za več osnovnih geometrijskih preslikav.
Poglej Odboj in Zrcaljenje
Zrcalnorefleksni fotoaparat
petstrano prizmo Zrcalno-refleksni fotoaparat EXA Rheinmetall nemškega podjetja Ihagee Kamerawerk iz leta 1953 Zrcalnorefleksni fotoaparat (znan tudi pod kratico SLR za angleški izraz »single-lens reflex«) je vrsta fotoaparata, ki s pomočjo sistema zrcal in leč omogoča uporabniku, da vidi sliko natančno tako, kot pade na sistem za zajemanje svetlobe (fotografski film pri klasičnih ali svetlobno tipalo pri digitalnih fotoaparatih).
Poglej Odboj in Zrcalnorefleksni fotoaparat
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Odboj in Zrcalo
Prav tako znan kot Odboj svetlobe.