Hitreje kot brskalnik!
64 odnosi: Absorpcijski zakon, Almukantar, Altituda, Analema, Astrolab, Časovni kot, Časovni pregled astronomije, Bitka pri Jutlandiji, Bogdan Kilar, Bortleova lestvica, Cirkumpolarno nebesno telo, Dan, Deklinacija, Delos, Dogodkovno obzorje, Ekvatorialni obroč, Enačba sončnega vzhoda, Geoid, Gibanje Zemlje, Giovanni Virginio Schiaparelli, Halo (optika), Hidroplan, Hiparh, Hipsiklej, Horizontni koordinatni sistem, Jean Parisot de la Valette, John Harrison, Južni tečaj, Kleomed, Kulminacija, Kvadrantidi, Luna, Nebesni ekvator, Nebesni koordinatni sistem, Nebesni pol, Nebesni poldnevnik, Noč, Oblika Zemlje, Olga Paušič, Parhelij, Podnožišče, Polarni sij, Poldne, Poletni trikotnik, Polnoč, Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije, Posidonij, Praška astronomska ura, Precesija enakonočij, Radiant (astronomija), ..., Rayleighovo sipanje, Roger Bacon, Sever, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam vojaških kratic na O, Svetlobni steber, Umetni horizont, Veliki krog, William George Unruh, Wolfgang Rindler, Zeleni blisk, Zenitna urna frekvenca, Zodiakalna svetloba. Razširi indeks (14 več) »
Absorpcijski zakon
rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.
Novo!!: Obzorje in Absorpcijski zakon · Poglej več »
Almukantar
nebesni krogli (označen z rdečo barvo). Almukantar ali almukantarat (tudi almakantar ali almakantara) je krog na nebesni krogli, ki je vzporeden s horizontom.
Novo!!: Obzorje in Almukantar · Poglej več »
Altituda
Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Altituda ali višina (tudi elevacija) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v horizontnem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Obzorje in Altituda · Poglej več »
Analema
Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.
Novo!!: Obzorje in Analema · Poglej več »
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu. Hrani ga Španski narodni arheološki muzej v Madridu Astroláb (tudi astrolábij;: astrolábion, astrolabē – jemanje zvezde > astér – zvezda + lambánein – zgrabiti, prijeti) je zgodovinska astronomska merilna priprava, ki so jo uporabljali klasični astronomi, navigatorji in astrologi.
Novo!!: Obzorje in Astrolab · Poglej več »
Časovni kot
Določitev časovnega kota (modro) na nebesni krogli. Časovni kot (oznaka HA ali H) je kot med ravnino časovne krožnice nebesnega telesa in ravnino poldnevnika opazovalca.
Novo!!: Obzorje in Časovni kot · Poglej več »
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Novo!!: Obzorje in Časovni pregled astronomije · Poglej več »
Bitka pri Jutlandiji
Bitka pri Jutlandiji je bila največja pomorska bitka prve svetovne vojne.
Novo!!: Obzorje in Bitka pri Jutlandiji · Poglej več »
Bogdan Kilar
Bogdan Kilar, slovenski astronom, * 28. februar 1930, Beograd, † 2015.
Novo!!: Obzorje in Bogdan Kilar · Poglej več »
Bortleova lestvica
Bortleova léstvica (tudi Bortle class) je devetnivojska numerična lestvica, ki meri svetlost v fiziološkem smislu nočnega neba določenega kraja na Zemlji.
Novo!!: Obzorje in Bortleova lestvica · Poglej več »
Cirkumpolarno nebesno telo
Veliki medved (Veliki voz) in Kasiopeja (cirkumpolarni ozvezdji). Cirkumpolarno nebesno telo je nebesno telo (običajno je to zvezda), ki ga vidimo na nebesni krogli s površine Zemlje, vendar nikoli ne zaide pod obzorje.
Novo!!: Obzorje in Cirkumpolarno nebesno telo · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: Obzorje in Dan · Poglej več »
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Novo!!: Obzorje in Deklinacija · Poglej več »
Delos
Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.
Novo!!: Obzorje in Delos · Poglej več »
Dogodkovno obzorje
Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
Novo!!: Obzorje in Dogodkovno obzorje · Poglej več »
Ekvatorialni obroč
Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.
Novo!!: Obzorje in Ekvatorialni obroč · Poglej več »
Enačba sončnega vzhoda
Graf časa dneva kot funkcija geografske širine in dneva leta, ki uporablja najbolj točno enačbo opisano spodaj. Geografska širina 40° N (približno New York, Madrid ali Peking) je označeno za referenco. Enačba sončnega vzhoda se uporablja pri približnem določanju sončnega vzhoda ali zahoda za katerokoli Sončevo deklinacijo in geografsko širino, kjer je opoldan Sonce navidezno vedno najvišje na nebu: kjer je.
Novo!!: Obzorje in Enačba sončnega vzhoda · Poglej več »
Geoid
Geoíd je ekvipotencialna ploskev, ki približno sovpada s srednjo gladino oceanov.
Novo!!: Obzorje in Geoid · Poglej več »
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Novo!!: Obzorje in Gibanje Zemlje · Poglej več »
Giovanni Virginio Schiaparelli
Giovanni Virginio Schiaparelli, italijanski astronom in zgodovinar znanosti, * 4. marec 1835, Savigliano, Piemont, Italija, † 4. julij 1910, Milano, Italija.
Novo!!: Obzorje in Giovanni Virginio Schiaparelli · Poglej več »
Halo (optika)
Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.
Novo!!: Obzorje in Halo (optika) · Poglej več »
Hidroplan
Hidroplán (angleško seaplane) je letalo, narejeno za vzletanje in pristajanje na vodi.
Novo!!: Obzorje in Hidroplan · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Obzorje in Hiparh · Poglej več »
Hipsiklej
Hipsiklej (Hipsiklés hó Aleksandreús), starogrški matematik in astronom, * okoli 190 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt, † okoli 120 pr. n. št.
Novo!!: Obzorje in Hipsiklej · Poglej več »
Horizontni koordinatni sistem
Definicija horizontnih koordinat (rdeče – azimut, zeleno – altituda) Horizontni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje položaja nebesnih teles uporablja ravnino horizonta, ki poteka pravokotno na smer proti nadglavišču (zenitu) opazovalca.
Novo!!: Obzorje in Horizontni koordinatni sistem · Poglej več »
Jean Parisot de la Valette
Jean Parisot de Valette (rojen 1494, umrl na Malti 21. avgusta 1568) je bil rojen v plemeniti družini v Quercyju.
Novo!!: Obzorje in Jean Parisot de la Valette · Poglej več »
John Harrison
John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.
Novo!!: Obzorje in John Harrison · Poglej več »
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Novo!!: Obzorje in Južni tečaj · Poglej več »
Kleomed
Kleoméd ali Kleomédes (Kleomḗdēs), starogrški astronom in filozof, * okoli 120, mogoče Lisimahija, Helespont, Grčija, † okoli 190.
Novo!!: Obzorje in Kleomed · Poglej več »
Kulminacija
Kulminacija je v astronomiji trenutek (čas), ko nebesno telo pri svojem gibanju po nebesni krogli doseže največjo (najnižjo) altitudo nad (pod) horizontom.
Novo!!: Obzorje in Kulminacija · Poglej več »
Kvadrantidi
Kvadrantídi so meteorji, ki pripadajo vsakoletnemu meteorskemu roju.
Novo!!: Obzorje in Kvadrantidi · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Obzorje in Luna · Poglej več »
Nebesni ekvator
Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.
Novo!!: Obzorje in Nebesni ekvator · Poglej več »
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Novo!!: Obzorje in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »
Nebesni pol
Položaj severnega in južnega nebesnega pola za opazovalca na severnih zemljepisnih širinah. Kroženje cirkumpolarnih zvezd okoli severnega nebesnega pola. Za en krog zvezde potrebujejo 24 ur. Nebesni pol je točka na nebesni krogli, kjer podaljšek Zemljine vrtilne osi seka navidezno nebesno kroglo.
Novo!!: Obzorje in Nebesni pol · Poglej več »
Nebesni poldnevnik
Nebesni poldnevnik na nebesni krogli (slika velja samo za severne zemljepisne širine) Nebesni poldnevnik ali nebesni meridian je navidezni veliki krog na nebesni krogli, ki teče od severne točke na obzorju, preko nebesnega pola do nadglavišča, nato dalje do južne točke na obzorju in skozi podnožišče nazaj do severne točke na obzorju.
Novo!!: Obzorje in Nebesni poldnevnik · Poglej več »
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Novo!!: Obzorje in Noč · Poglej več »
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Novo!!: Obzorje in Oblika Zemlje · Poglej več »
Olga Paušič
Olga Paušič, sodobna slovenska pisateljica, * 1. januar 1953, Lendava, Slovenija.
Novo!!: Obzorje in Olga Paušič · Poglej več »
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Novo!!: Obzorje in Parhelij · Poglej več »
Podnožišče
obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.
Novo!!: Obzorje in Podnožišče · Poglej več »
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Novo!!: Obzorje in Polarni sij · Poglej več »
Poldne
Póldne ali póldan, z dobesednim pomenom na pol dneva, je astronomski izraz za trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najvišjo lego nad krajevnim obzorjem, nasprotno od polnoči, ko ima najnižjo.
Novo!!: Obzorje in Poldne · Poglej več »
Poletni trikotnik
Poletni trikotnik Vega, slika SST Atair Polétni trikótnik je astronomski asterizem, ki vključuje namišljeni trikotnik, narisan na severno nebesno poloblo skozi svetle zvezde Altair (α Orla), Deneb (α Laboda) in Vego (α Lire).
Novo!!: Obzorje in Poletni trikotnik · Poglej več »
Polnoč
Pólnoč, z dobesednim pomenom na pol noči, je trenutek v dnevu, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, nasprotno od poldneva, ko ima najvišjo.
Novo!!: Obzorje in Polnoč · Poglej več »
Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije
Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije je v geodeziji sistem, ki omogoča izmero in uporabo geodetskih podatkov v Sloveniji.
Novo!!: Obzorje in Položajna temeljna geodetska mreža Slovenije · Poglej več »
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Novo!!: Obzorje in Posidonij · Poglej več »
Praška astronomska ura
Praška astronomska ura Praška astronomska ura ali Praški orloj (češko Pražský orloj) je srednjeveška astronomska ura v Pragi, glavnem mestu Češke republike.
Novo!!: Obzorje in Praška astronomska ura · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Obzorje in Precesija enakonočij · Poglej več »
Radiant (astronomija)
Meteorski roj in njegov radiant (označen z O) Radiant je v astronomiji točka na nebu iz katere navidezno izvirajo meteorji določenega meteorskega roja.
Novo!!: Obzorje in Radiant (astronomija) · Poglej več »
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Novo!!: Obzorje in Rayleighovo sipanje · Poglej več »
Roger Bacon
Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.
Novo!!: Obzorje in Roger Bacon · Poglej več »
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Novo!!: Obzorje in Sever · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Obzorje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Obzorje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam vojaških kratic na O
To je seznam vojaških kratic, ki se prično s črko O.
Novo!!: Obzorje in Seznam vojaških kratic na O · Poglej več »
Svetlobni steber
Svetlobni steber Svetlobni steber je optični pojav, ki nastane zaradi odboja svetlobe od kristalov ledu.
Novo!!: Obzorje in Svetlobni steber · Poglej več »
Umetni horizont
Umetni horizont. Umetni horizont (tudi indikator položaja) je instrument, ki na simboličen način prikazuje lego letala glede na obzorje.
Novo!!: Obzorje in Umetni horizont · Poglej več »
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Novo!!: Obzorje in Veliki krog · Poglej več »
William George Unruh
William George »Bill« Unruh, FRS, kanadski fizik, astrofizik in kozmolog, * 28. avgust 1945, Winnipeg, Manitoba, Kanada.
Novo!!: Obzorje in William George Unruh · Poglej več »
Wolfgang Rindler
Wolfgang Rindler, avstrijski fizik, * 18. maj 1924, Dunaj, † 8. februar 2019.
Novo!!: Obzorje in Wolfgang Rindler · Poglej več »
Zeleni blisk
San Franciscu Zeleni blisk je optični pojav, ki nastane tik po sončnem zahodu in tik pred sončnim vzhodom, če so v ozračju primerni pogoji.
Novo!!: Obzorje in Zeleni blisk · Poglej več »
Zenitna urna frekvenca
Zenitna urna frekvenca (kratica ZHR, iz angleščine Zenithal Hourly Rate) je merilo za število meteorjev v meteorskem roju, ki bi ga opazovalec videl v eni uri na temnem in jasnem nebu, če bi bil radiant v nadglavišču.
Novo!!: Obzorje in Zenitna urna frekvenca · Poglej več »
Zodiakalna svetloba
Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.
Novo!!: Obzorje in Zodiakalna svetloba · Poglej več »
