Kazalo
74 odnosi: Abel-Ruffinijev izrek, Abelova grupa, Abstraktna algebra, Afina geometrija, Algebra, Algebrska geometrija, Algebrska krivulja, Algebrska ploskev, Algebrska struktura, Arfova invarianta, Arhimedov aksiom, Aritmetika, Avtomorfizem, Število, Bikvaternion, Cauchyjeva matrika, Cayley-Dicksonova konstrukcija, Celo število, Cliffordova algebra, Cramerjevo pravilo, Delitelj niča, Deljenje z ničlo, Deljivost brez kvadrata, Diagonalizabilna matrika, Diskriminanta, Elementarna funkcija, Eliptična krivulja, Emmy Noether, Enačba, Evklidski prostor, Grupa, Hiperkompleksno število, Ideal (teorija kolobarjev), Iracionalno število, Izolirana točka, Jutaka Tanijama, Kategorija (matematika), Kolobar (algebra), Kompleksno število, Kongruentnost matrik, Krivulja tretje stopnje, Krullova razsežnost, Kvadratni koren števila 5, Kvadratno iracionalno število, Lev Semjonovič Pontrjagin, Linearna algebra, Linearna transformacija, Matematična struktura, Matematični objekt, Matematika, ... Razširi indeks (24 več) »
Abel-Ruffinijev izrek
Abel-Ruffinijev izrèk je v matematiki izrek po katerem ne obstaja splošna rešitev polinomske enačbe pete stopnje ali več v radikalih.
Poglej Obseg (algebra) in Abel-Ruffinijev izrek
Abelova grupa
Abelova grúpa (tudi abelovska grúpa) je v abstraktni algebri takšna grupa (G, *), ki je tudi komutativna, se pravi, v kateri enakost a * b.
Poglej Obseg (algebra) in Abelova grupa
Abstraktna algebra
Abstraktna algebra (tudi višja algebra) je matematična disciplina, ki se ukvarja z algebrskimi strukturami kot so: grupoidi, kolobarji, obsegi, moduli, vektorski prostori in algebre.
Poglej Obseg (algebra) in Abstraktna algebra
Afina geometrija
Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.
Poglej Obseg (algebra) in Afina geometrija
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Obseg (algebra) in Algebra
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Obseg (algebra) in Algebrska geometrija
Algebrska krivulja
Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.
Poglej Obseg (algebra) in Algebrska krivulja
Algebrska ploskev
Algebrska ploskev je v matematiki algebrska varieteta z razsežnostjo enako 2.
Poglej Obseg (algebra) in Algebrska ploskev
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Obseg (algebra) in Algebrska struktura
Arfova invarianta
V matematiki je Arfova invarianta nesingularna kvadratna oblika nad poljem karakteristike 2, ki jo je razvil turški matematik Cahit Arf (1941), ko je začel sistematično proučevati kvadratne oblike nad poljubnimi polji karakteristike 2.
Poglej Obseg (algebra) in Arfova invarianta
Arhimedov aksiom
Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x.
Poglej Obseg (algebra) in Arhimedov aksiom
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Obseg (algebra) in Aritmetika
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Poglej Obseg (algebra) in Avtomorfizem
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Obseg (algebra) in Število
Bikvaternion
Bikvaternion (tudi dvojni kvaternion) je v abstraktni algebri število z obliko w + xi + yj + zk \,,.
Poglej Obseg (algebra) in Bikvaternion
Cauchyjeva matrika
Cauchyjeva matríka je matrika z razsežnostjo m \times n \,, ki ima elemente v obliki: kjer je.
Poglej Obseg (algebra) in Cauchyjeva matrika
Cayley-Dicksonova konstrukcija
Cayley-Dicksonova konstrukcija omogoča tvorbo zaporedja algeber nad obsegom realnih števil tako, da ima vsaka algebra dvakratno razsežnost predhodne.
Poglej Obseg (algebra) in Cayley-Dicksonova konstrukcija
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Obseg (algebra) in Celo število
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Poglej Obseg (algebra) in Cliffordova algebra
Cramerjevo pravilo
Cramerjevo pravilo se uporablja v linearni algebri za reševanje sistema linearnih enačb, ki vsebuje toliko enačb kot je v sistemu neznank.
Poglej Obseg (algebra) in Cramerjevo pravilo
Delitelj niča
Delitelj niča je v abstraktni algebri neničelen element a \, kolobarja tako, da velja za neničelen element b \, ab.
Poglej Obseg (algebra) in Delitelj niča
Deljenje z ničlo
Funkcija y.
Poglej Obseg (algebra) in Deljenje z ničlo
Deljivost brez kvadrata
Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.
Poglej Obseg (algebra) in Deljivost brez kvadrata
Diagonalizabilna matrika
Diagonalizabilna matrika je matrika, ki je podobna diagonalni matriki.
Poglej Obseg (algebra) in Diagonalizabilna matrika
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Poglej Obseg (algebra) in Diskriminanta
Elementarna funkcija
+1 Elementárna fúnkcija je v matematiki funkcija, ki jo je moč sestaviti iz končnega števila osnovnih elementarnih funkcij, kot so.
Poglej Obseg (algebra) in Elementarna funkcija
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Poglej Obseg (algebra) in Eliptična krivulja
Emmy Noether
Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.
Poglej Obseg (algebra) in Emmy Noether
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Obseg (algebra) in Enačba
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Obseg (algebra) in Evklidski prostor
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Obseg (algebra) in Grupa
Hiperkompleksno število
Hiperkompleksno število je element algebre nad obsegom realnih ali kompleksnih števil.
Poglej Obseg (algebra) in Hiperkompleksno število
Ideal (teorija kolobarjev)
Ideal (tudi ideal kolobarja) je v teoriji kolobarjev posebna podmnožica kolobarjev.
Poglej Obseg (algebra) in Ideal (teorija kolobarjev)
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Obseg (algebra) in Iracionalno število
Izolirana točka
Izolirana točka je v izhodišču koordinatnega sistema. Izolirana točka (tudi hermitska točka) je točka, ki ne leži na krivulji, zadošča pa enačbi krivulje.
Poglej Obseg (algebra) in Izolirana točka
Jutaka Tanijama
Jutaka Tanijama (Taniyama Yutaka;, japonski matematik, * 12. november 1927, Kisai pri Tokiu, Japonska, † 17. november 1958, Tokio. Tanijama je najbolj znan po Tanijama-Šimurovi domnevi, sedaj znani kot izrek o modularnosti.
Poglej Obseg (algebra) in Jutaka Tanijama
Kategorija (matematika)
Kategorija je v matematiki algebrska struktura, ki jo sestavlja zbirka objektov.
Poglej Obseg (algebra) in Kategorija (matematika)
Kolobar (algebra)
Kolobar je v abstraktni algebri ime za algebrsko strukturo, v kateri je možno brez omejitev seštevati, odštevati in množiti, pri tem pa veljajo podobni zakoni kot v množici celih števil.
Poglej Obseg (algebra) in Kolobar (algebra)
Kompleksno število
1.
Poglej Obseg (algebra) in Kompleksno število
Kongruentnost matrik
Kongruentnost matrik je odnos med dvema matrikama.
Poglej Obseg (algebra) in Kongruentnost matrik
Krivulja tretje stopnje
Nekaj krivulj tretje stopnje. Parametra a \, in b \, sta določena z enačbo 4 x^3-ax^2y + 9xy^2-9y^3 -36x + 36y + 10b.
Poglej Obseg (algebra) in Krivulja tretje stopnje
Krullova razsežnost
Krullova razséžnost kolobarja je supremum števila podmnožic v verigi praidealov.
Poglej Obseg (algebra) in Krullova razsežnost
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Obseg (algebra) in Kvadratni koren števila 5
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Obseg (algebra) in Kvadratno iracionalno število
Lev Semjonovič Pontrjagin
Lev Semjonovič Pontrjagin (rusko Лев Семёнович Понтря́гин), ruski matematik, * 3. september (21. avgust, ruski koledar) 1908, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. maj 1988, Moskva.
Poglej Obseg (algebra) in Lev Semjonovič Pontrjagin
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Obseg (algebra) in Linearna algebra
Linearna transformacija
Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.
Poglej Obseg (algebra) in Linearna transformacija
Matematična struktura
Matemátična struktúra je množica M skupaj z dodatnimi značilnostmi, preslikavami in operacijami, ki določajo odnose med elementi te množice.
Poglej Obseg (algebra) in Matematična struktura
Matematični objekt
Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.
Poglej Obseg (algebra) in Matematični objekt
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Obseg (algebra) in Matematika
Minimalni polinom (linearna algebra)
Minimalni polinom oziroma minimalni polinom matrike (oznaka \mu_A) je v linearni algebri za matriko A \, z razsežnostjo n \times n nad obsegom F \, monični polinom P \, nad F \, tako, da ima najmanjšo možno stopnjo za P(A).
Poglej Obseg (algebra) in Minimalni polinom (linearna algebra)
Množenje vektorja s številom
Množenje vektorja s številom Množenje vektorja s številom (tudi množenje vektorja s skalarjem) je matematična operacija, ki številu (skalarju) n in vektorju \vec a priredi vektor n\vec a. Opozorilo: Množenje vektorja s skalarjem ni isto kot skalarni produkt - teh dveh računaskih operacij ne smemo zamenjevati.
Poglej Obseg (algebra) in Množenje vektorja s številom
Norma matrike
Norma matrike je v matematiki razširitev pojma norme vektorja na matrike.
Poglej Obseg (algebra) in Norma matrike
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Obseg (algebra) in Obseg
Obseg (razločitev)
Obseg je lahko.
Poglej Obseg (algebra) in Obseg (razločitev)
Obseg algebrskih števil
Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.
Poglej Obseg (algebra) in Obseg algebrskih števil
Osnovni izrek algebre
Osnóvni izrèk algébre (tudi osnóvni izrèk álgébre in Gaussov izrek), ki se danes za veliko matematikov imenuje napačno, pravi, da ima vsak nekonstanten polinom ene spremenljivke stopnje n s kompleksnimi koeficienti vsaj eno kompleksno ničlo, oziroma natančneje, ima natanko n kompleksnih ničel, pri čemer k-kratne ničle štejemo k-krat.
Poglej Obseg (algebra) in Osnovni izrek algebre
Polje
Polje je lahko.
Poglej Obseg (algebra) in Polje
Prehilbertov prostor
Prehilbertov prostor (tudi prostor skalarnega produkta) je vektorski prostor z dodatno operacijo, ki jo imenujemo skalarni produkt.
Poglej Obseg (algebra) in Prehilbertov prostor
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Obseg (algebra) in Racionalno število
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Obseg (algebra) in Realno število
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Poglej Obseg (algebra) in Riemannova sfera
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Obseg (algebra) in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst števil
realnih števil. Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Poglej Obseg (algebra) in Seznam vrst števil
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Obseg (algebra) in Simetrija
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Obseg (algebra) in Skalarni produkt
Stopnja (matematika)
Stopnja ima v matematiki različne pomene.
Poglej Obseg (algebra) in Stopnja (matematika)
Tenzorski produkt
Tenzorski produkt (oznaka \,\otimes \) se uporablja na zelo različnih področjih povezanih z vektorji, matrikami, tenzorji, algebrami in topološkimi vektorskimi prostori.
Poglej Obseg (algebra) in Tenzorski produkt
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Obseg (algebra) in Teorija grup
Teorija obsegov
Teorija obsegov je veja matematike, ki raziskuje značilnosti obsegov.
Poglej Obseg (algebra) in Teorija obsegov
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Obseg (algebra) in Točka
Točka v neskončnosti
Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.
Poglej Obseg (algebra) in Točka v neskončnosti
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Obseg (algebra) in Vektor (matematika)
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Obseg (algebra) in Vektorski prostor
Prav tako znan kot Polje (matematika).