Kazalo
100 odnosi: Arima Onsen, Asakusa, Šamisen, Šibuja, Šintoistična arhitektura, Šintoistično svetišče, Šintoizem, Šodži, Šogun, Šogunat Tokugava, Šoin-zukuri, Čašicu, Biva, Bjodo-in, Daimjo, Dedžima, Edo, Edo (mesto), Fušimi Inari taiša, Fukušima, Fukušima, Ginza, Glavna dvorana (japonski budizem), Grad Edo, Grad Macumoto, Hakone, Han sistem, Hirošima, Hokusai, Horju-dži, Ikebana, Inrō, Jamamoto Cunetomo, Japonska, Japonska umetnost, Japonski grad, Japonski lakirani izdelki, Japonski suhi vrt, Japonski vrt, Japonsko kiparstvo, Japonsko slikarstvo, Jošivara, Kabuki, Kagošima, Kamakura, Kamijašiki Macudaira Tadamasa, Kamnite svetilke, Kanazava, Kansai, Kimono, Kjoto, ... Razširi indeks (50 več) »
Arima Onsen
Arima Onsen (有馬温泉, Arima Onsen) je onsen (japonske toplice) v kobejski četrti Kita-ju na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Arima Onsen
Asakusa
Asakusa (浅草) je okrožje v Taitōju v Tokiu na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Asakusa
Šamisen
Šamisen (三味線), znan tudi kot sangen (三絃) ali samisen (vse pomeni »tri strune«), je tradicionalno japonsko glasbilo s tremi strunami, ki izhaja iz kitajskega instrumenta sanšjian.
Poglej Obdobje Edo in Šamisen
Šibuja
Šibuja (渋谷区 Shibuya-ku) je posebno okrožje v Tokiu na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Šibuja
Šintoistična arhitektura
Nekaj primerov šintoistične arhitekture Šintoistična arhitektura je arhitektura japonskih šintoističnih svetišč.
Poglej Obdobje Edo in Šintoistična arhitektura
Šintoistično svetišče
Šintoistično svetišče (神社, džindža, arhaično: šinša, kar pomeni: »kraj boga(-ov)«) je stavba, katere glavni namen je namestitev (relikvije) enega ali več kamijev, božanstev sveta šintoistične religije.
Poglej Obdobje Edo in Šintoistično svetišče
Šintoizem
pp.
Poglej Obdobje Edo in Šintoizem
Šodži
Šodži (障しょう子じ, japonska izgovorjava) je pregrada za vrata, okna ali prostore, ki se uporablja v tradicionalni japonski arhitekturi in je sestavljena iz prosojnih (ali prozornih) listov na rešetkastem okvirju.
Poglej Obdobje Edo in Šodži
Šogun
Šogun (japonsko 将軍, hepburnovo prečrkovanje shōgun), uradno Sei-i Taišōgun (征夷大将軍, »glavni poveljnik ekspedicijskih sil proti barbarom«) je bil naziv vojaških diktatorjev Japonske v večjem delu obdobja od 1185 do 1868.
Poglej Obdobje Edo in Šogun
Šogunat Tokugava
Šogunat Tokugava (/ˌtɒkuːˈɡɑːwə/, 徳川幕府 Tokugava bakufu), znan tudi kot šogunat Edo (江戸幕府, Edo bakufu), je bila vojaška vlada Japonske v obdobju Edo od 1603 do 1868.
Poglej Obdobje Edo in Šogunat Tokugava
Šoin-zukuri
Šoin-zukuri (書院造) je slog japonske stanovanjske arhitekture, ki se uporablja v dvorcih vojske, tempeljskih dvoranah za goste in Zen opatovih četrtih v obdobjih Muromači (1336–1573), Azuči–Momojama (1568–1600) in Edo (1600–1868).
Poglej Obdobje Edo in Šoin-zukuri
Čašicu
Čašicu (茶室, »čajna soba« ali »čajnica«) je v japonski tradiciji zgradba oziroma prostor, zasnovan za uporabo za srečanja ob obredu pitja čaja (čanoju).
Poglej Obdobje Edo in Čašicu
Biva
Jezero Biva (japonsko 琵琶湖, Biva-ko) je največje sladkovodno jezero na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Biva
Bjodo-in
Byōdō-in (平等院, tempelj enakosti) je budistični tempelj v mestu Udži v prefekturi Kjoto na Japonskem, zgrajen v poznem obdobju Heian.
Poglej Obdobje Edo in Bjodo-in
Daimjo
''Obisk daimjojev.'' ilustracija iz okoli leta 1860 Daimjo (大名, daimjō) so bili močni japonski magnati, fevdalni gospodje, ki so od 10.
Poglej Obdobje Edo in Daimjo
Dedžima
Dedžima (japonsko: 出島, »izhodni otok«), v 17. stoletju imenovan tudi Cukišima (築島, »zgrajeni otok«), je bil umetni otok ob Nagasakiju na Japonskem, ki je služil kot trgovska postaja za Portugalce (1570 –1639) in nato Nizozemce (1641–1854). 220 let je bila osrednji kanal za zunanjo trgovino in kulturno izmenjavo z Japonsko v izolacionističnem obdobju Edo (1600–1869) in edino japonsko ozemlje, odprto za Zahodnjake.
Poglej Obdobje Edo in Dedžima
Edo
Edo je lahko.
Poglej Obdobje Edo in Edo
Edo (mesto)
Edo je nekdanje ime Tokia.
Poglej Obdobje Edo in Edo (mesto)
Fušimi Inari taiša
Fušimi Inari-taiša (伏見稲荷大社) je glavno svetišče kami Inari, v Fušimi-ku, Kjoto, prefektura Kjoto, Japonska.
Poglej Obdobje Edo in Fušimi Inari taiša
Fukušima, Fukušima
Fukušima (福島市; Fukushima-shi) je glavno mesto japonske prefekture Fukušima v regiji Tōhoku.
Poglej Obdobje Edo in Fukušima, Fukušima
Ginza
Ginza (/ˈɡɪnzə/ GHIN-zə; japonsko 銀座) je okrožje Čūō v Tokiu južno od Jaesu in Kjōbaši, zahodno od Cukidžija, vzhodno od Jūrakučō in Učisaivaičō ter severno od Šinbašija.
Poglej Obdobje Edo in Ginza
Glavna dvorana (japonski budizem)
Glavna dvorana je stavba znotraj kompleksa japonskega budističnega templja (garan), v kateri je glavni predmet čaščenja.
Poglej Obdobje Edo in Glavna dvorana (japonski budizem)
Grad Edo
Grad Edo (江戸城, Edo-džō) je ravninski grad, ki ga je leta 1457 zgradil Ōta Dōkan v Edu, okrožje Tošima, provinca Musaši.
Poglej Obdobje Edo in Grad Edo
Grad Macumoto
Grad Macumoto (松本城, Macumoto-džō), prvotno znan kot grad Fukaši, je poleg Himedžija in Kumamota eden najpomembnejših japonskih zgodovinskih gradov.
Poglej Obdobje Edo in Grad Macumoto
Hakone
Hakone (箱根町, Hakone-mači) je mesto v prefekturi Kanagava na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Hakone
Han sistem
Han (japonsko: 藩, »domena«) je japonski zgodovinski izraz za posestvo daimjo v obdobju Edo (1603–1868) in zgodnjem obdobju Meidži (1868–1912).
Poglej Obdobje Edo in Han sistem
Hirošima
Hirošima (広島市, Hirošima-ši, /ˌhɪroʊˈʃiːmə/, japonsko) je glavno mesto prefekture Hirošima na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Hirošima
Hokusai
''Veliki val pred obalo Kanagave'', lesorez, med 1830 in 1833, japonski umetnik, ukijo-e slikar in grafik iz obdobja Edo, * domnevno 31.
Poglej Obdobje Edo in Hokusai
Horju-dži
Horju-dži (法隆寺, »tempelj cvetoče dharme«) je budistični tempelj, ki je bil nekoč eden od mogočnih sedmih velikih templjev v Ikarugi, prefektura Nara na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Horju-dži
Ikebana
Ureditev v slogu ''šoka ''40. ravnatelja šole ikebane Ikenobo, Sendža. Skica iz dela ''Soka Hjakki'' šole Šidžo (1820). Cvetlični aranžma v ''tokonomi'' (niša v tradicionalni japonski hiši) pred ''kakemonom'' (»visečim zvitkom«) Ikebana (生け花, »živeče cvetje«) je japonska umetnost aranžiranja cvetja, znana tudi kot Kado (華道, »pot cvetja«).
Poglej Obdobje Edo in Ikebana
Inrō
Inro (印籠, Inrō, dobesedno »škatlica za znamke«) je tradicionalna japonska škatlica/ šatulja za shranjevanje majhnih predmetov, obešena na obi (pas), ki se nosi okoli pasu, kot del kimona.
Poglej Obdobje Edo in Inrō
Jamamoto Cunetomo
Jamamoto Cunetomo, (Yamamoto Tsunetomo), budistično meniško ime Jamamoto Džočo, japonski samuraj, budistični menih in bušido teoretik, * 11. junij 1659, gospostvo Saga (danes provinca Hizen), Japonska, 30. november 1719, Saga.
Poglej Obdobje Edo in Jamamoto Cunetomo
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Obdobje Edo in Japonska
Japonska umetnost
Japonska umetnost pokriva široko paleto umetniških slogov in medijev, vključno starodavno keramiko, kiparstvo, slikanje s črnilom in kaligrafijo na svili in papirju, slike ukijo-e in lesorezno grafiko, origami ter nedavno mango in anime. Ima dolgo zgodovino, ki sega od začetkov človeškega prebivanja na Japonskem otočju, nekje v 10.
Poglej Obdobje Edo in Japonska umetnost
Japonski grad
Japonski grad (城 širo) je utrdba, zgrajena predvsem iz lesa in kamna.
Poglej Obdobje Edo in Japonski grad
Japonski lakirani izdelki
Lakirani predmeti (漆器, šiki) je japonska obrt s široko paleto likovne in dekorativne umetnosti, saj je bil lak uporabljen v uruši-e (漆絵 "lakirane slike"), grafikah in na najrazličnejših predmetih od kipov Bude do bento (弁当, bentō) škatel za hrano.
Poglej Obdobje Edo in Japonski lakirani izdelki
Japonski suhi vrt
Japonski suhi vrt (枯山水, karesansui) ali japonski skalnjak, pogosto imenovan zen vrt, je značilen slog japonskega vrta.
Poglej Obdobje Edo in Japonski suhi vrt
Japonski vrt
Japonski vrtovi (日本庭園, nihon teien) so tradicionalni vrtovi, katerih zasnove spremljajo japonska estetika in filozofske ideje, izogibajo se umetnemu okrasju in poudarjajo naravno krajino.
Poglej Obdobje Edo in Japonski vrt
Japonsko kiparstvo
Kiparstvo na Japonskem se je začelo z glineno figuro.
Poglej Obdobje Edo in Japonsko kiparstvo
Japonsko slikarstvo
Japonsko slikarstvo (絵画, kaiga, tudi gadō 画道) je ena najstarejših in najbolj izpopolnjenih japonskih vizualnih umetnosti, ki zajema široko paleto žanrov in slogov.
Poglej Obdobje Edo in Japonsko slikarstvo
Jošivara
Jošivara (吉原) je bila znana jūkaku (»okrožje rdečih luči«) v Edu, današnjem Tokiu na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Jošivara
Kabuki
Kabuki (歌舞伎) je klasična oblika japonske plesne drame.
Poglej Obdobje Edo in Kabuki
Kagošima
Mesto Kagošima (鹿児島市, Kagošima-ši, japonsko), skrajšano Kagošima (鹿児島, Kagošima), je glavno mesto prefekture Kagošima na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Kagošima
Kamakura
uradno je mesto v prefekturi Kanagava na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Kamakura
Kamijašiki Macudaira Tadamasa
Kamijašiki Matsudaira Tadamasa (松平忠昌の上屋敷, Macudaira Tadamasa no kamijašiki) je bil velik stanovanjski kompleks zunaj gradu Edo v 17.
Poglej Obdobje Edo in Kamijašiki Macudaira Tadamasa
Kamnite svetilke
Kamnite svetilke (灯籠/灯篭/灯楼, kitajsko: dēnglóng; japonsko: tōrō, kar pomeni »svetlobna košara«, »svetlobni stolp«) so vrsta tradicionalne vzhodnoazijske svetilke, izdelane iz kamna, lesa ali kovine.
Poglej Obdobje Edo in Kamnite svetilke
Kanazava
Kanazava (金沢市, Kanazava-ši) je glavno mesto prefekture Išikava na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Kanazava
Kansai
Kansai (japonsko Kansai-čihō 関西地方) ali regija Kinki (近畿 近畿, Kinki-čihō), je regija v jugozahodnem centralnem delu japonskega otoka Honšu.
Poglej Obdobje Edo in Kansai
Kimono
Moški (s ''haori'' suknjičem in ''hakama'' hlačami) in ženski kimono (''učikake'') ''Hijoku šitate'' (比翼仕立て) kroj kimona, v katerem so jasno vidne plasti blaga Deklica v kimonu. Kimono (japonsko 着物, »stvar za obleči« iz kiru.
Poglej Obdobje Edo in Kimono
Kjoto
Kjoto (/ˈkjoʊtoʊ/; japonsko: 京都, Kjōto), uradno mesto Kjoto (京都市, Kjōto-ši), je glavno mesto prefekture Kjoto na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Kjoto
Kjotska cesarska palača
Kjotska cesarska palača (京都御所, Kjōto-gošo) je nekdanja palača japonskega cesarja.
Poglej Obdobje Edo in Kjotska cesarska palača
Kobe
Kobe (japonsko:; uradno 神戸市, Kōbe-ši) je sedmo največje mesto na Japonskem, tretje največje pristaniško mesto za Jokohamo in glavno mesto prefekture Hjogo.
Poglej Obdobje Edo in Kobe
Koku
Koku (石) je na kitajski osnovi izpeljana japonska enota za prostornino.
Poglej Obdobje Edo in Koku
Koraku-en
Kōraku-en (後楽園, Kōrakuen) je japonski vrt v Okajami v prefekturi Okajama.
Poglej Obdobje Edo in Koraku-en
Kurašiki
Kurašiki (倉敷市, Kurašiki-ši) je zgodovinsko mesto v zahodni prefekturi Okajama na Japonskem, ki leži ob reki Takahaši na obali Notanjega morja Seto.
Poglej Obdobje Edo in Kurašiki
Mačija
Mačija (町屋/町家) so tradicionalne lesene mestne hiše, ki jih najdemo po vsej Japonski in so značilne za zgodovinsko prestolnico Kjoto.
Poglej Obdobje Edo in Mačija
Macumoto, Nagano
Macumoto (松本市, Macumoto-ši) je mesto v prefekturi Nagano na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Macumoto, Nagano
Macuo Bašō
, japonski pesnik, * 1644, blizu kraja Ueno, Iga, Japonska, * 28. november 1694, Osaka.
Poglej Obdobje Edo in Macuo Bašō
Maki-e
Maki-e (蒔絵, dobesedno: »posuta slika« (ali dizajn)) je japonska tehnika dekoracije z lakom, pri kateri se slike, vzorci in črke narišejo z lakom na površino lakirane posode, nato pa se potrese s kovinskim prahom, kot je zlato ali srebro in pritrdi na površino lakirane posode.
Poglej Obdobje Edo in Maki-e
Miko (svečenica)
Miko (巫女) ali dekle iz svetiščaGroemer, 28.
Poglej Obdobje Edo in Miko (svečenica)
Minka (arhitektura)
Minka (japonsko: 民家, dobesedno »hiša za ljudi«) so ljudske hiše, zgrajene v enem od več tradicionalnih japonskih gradbenih slogih.
Poglej Obdobje Edo in Minka (arhitektura)
Mjorju-dži
Mjorju-dži (妙立寺), splošno znan kot Nindža-dera (tempelj Nindža), je budistični tempelj, ki pripada sekti Ničiren in stoji v mestu Kanazava, prefektura Išikava, Japonska.
Poglej Obdobje Edo in Mjorju-dži
Mocu-dži
Mōcū-dži (毛越寺) je budistični tempelj sekte Tendai v mestu Hiraizumi v južni prefekturi Ivate na Japonskem in se nanaša tudi na zgodovinsko območje, ki ga obdaja, kjer so ruševine dveh starejših templjev, Enrjū-dži (圓 隆寺) in Kašō-dži (嘉祥寺) v vrtu Jōdo (Čista dežela).
Poglej Obdobje Edo in Mocu-dži
Molk (film)
Molk je epski zgodovinsko dramski film iz leta 2016, ki ga je režiral in skupaj z Jayom Cocksom napisal zanj scenarij Martin Scorsese, temelji na istoimenskem romanu Šusakuja Enda iz leta 1966.
Poglej Obdobje Edo in Molk (film)
Motoori Norinaga
Motoori Norinaga (japonsko 本居宣長) rojen 21.
Poglej Obdobje Edo in Motoori Norinaga
Nagasaki
Nagasaki je mesto na Japonskem s približno 460.000 prebivalci, največje mesto v istoimenski prefekturi.
Poglej Obdobje Edo in Nagasaki
Nanga (japonsko slikarstvo)
Nanga (南画, "južnjaško slikarstvo"), znana tudi kot Bundžinga (文人画, "literatno slikarstvo"), je bila šola japonskega slikarstva, ki je cvetela v poznem obdobju Edo med umetniki, ki so se imeli za literate ali intelektualce.
Poglej Obdobje Edo in Nanga (japonsko slikarstvo)
Notranje morje Seto
, tudi Setouči ali samo Notranje morje, je morje, ki ločuje tri od štirih glavnih japonskih otokov, Honšu, Šikoku in Kjušu.
Poglej Obdobje Edo in Notranje morje Seto
Očaja
Na Japonskem je očaja (お茶屋, dobesedno »čajnica«) lokal, kjer obiskovalce zabavajo gejše.
Poglej Obdobje Edo in Očaja
Obnova Meidži
Kjota v Tokio Obnova Meidži (japonsko 明治維新; Meidži išin, znana tudi kot samo revolucija ali obnova) je bila serija dogodkov, ki so vodili do temeljitih sprememb v politični in družbeni zgradbi do tedaj še fevdalno urejene in od večine ostalega sveta izolirane Japonske.
Poglej Obdobje Edo in Obnova Meidži
Origami
Žerjava Origami zgibi Origami (折り紙, japonska izgovorjava: ali, iz ori, ki pomeni »zlaganje«, in kami, ki pomeni »papir« (kami se spremeni v gami zaradi rendakuja)) je umetnost zgibanja papirja, ki je pogosto povezana z Japonsko kultura.
Poglej Obdobje Edo in Origami
Osaka
Osaka (Ōsaka) je velemesto na Japonskem, prestolnica istoimenske prefekture v regiji Kansai, ki leži ob Osaškem zalivu na jugozahodu otoka Honšu.
Poglej Obdobje Edo in Osaka
Otočje Rjukju
Otočje Rjukju tudi otoki Rjukju (琉球諸島 Rjukju-šoto), na Japonskem pogosteje Otočje Nansej (南西諸島 Nansej-šoto, "Jugozahodno otočje") ali Lok Rjukju (琉球弧 Rjukju-ko) je veriga japonskih otokov, ki se raztezajo od jugozahoda Kjušuja do Tajvana: Osumi, Tokara, Amami, Okinava, Otočje Sakišima z najjužnejšim otokom Jonaguni.
Poglej Obdobje Edo in Otočje Rjukju
Perunike pri Jacuhašiju
Perunike (紙本金地著色燕子花図, šihonkindži čakušoku kakicubata-zu) je par zložljivih zaslonov (bjōbu) s šestimi ploščami japonskega umetnika Ogata Kōrina iz šole Rinpa.
Poglej Obdobje Edo in Perunike pri Jacuhašiju
Poliptih
Poliptih (POL-ip-tik, grško: polu 'veliko' in ptychē 'krat') se v splošnem nanaša na sliko (običajno tabelno slikarstvo), ki je razdeljena na dele ali table.
Poglej Obdobje Edo in Poliptih
Pomeni imen asteroidov: 15001–16000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 15001 do 16000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Obdobje Edo in Pomeni imen asteroidov: 15001–16000
Pomeni imen asteroidov: 5001–5500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5001 do 5500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Obdobje Edo in Pomeni imen asteroidov: 5001–5500
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Poglej Obdobje Edo in Riž
Sakoku
Sakoku (鎖国, dobesedno »priklenjena država«) je bila izolacionistična zunanja politika japonskega Šogunata Tokugava, v okviru katere so bili 265 let v obdobju Edo (od 1603 do 1868) odnosi in trgovina med Japonsko in drugimi državami resno omejeno in skoraj vsem tujim državljanom je bil prepovedan vstop na Japonsko, navadnim Japoncem pa je bilo prepovedano zapustiti državo.
Poglej Obdobje Edo in Sakoku
Seznam japonskih cesarjev
To je tradicionalni seznam japonskih cesarjev.
Poglej Obdobje Edo in Seznam japonskih cesarjev
Slonovina
Slonovina je trd, bel material iz oklov (tradicionalno iz slonovih) in živalskih zob, ki so sestavljeni predvsem iz dentina, ene od fizičnih struktur zob in oklov.
Poglej Obdobje Edo in Slonovina
Suikinkucu
Dvojni ''suikinkucu ''pri gradu Ivasaki, mesto Nišin, prefektura Aiči Suikinkucu (水琴窟, dobesedno "jama z vodnim kotom") je oblika japonskega vrtnega okrasja in glasbeni inštrument.
Poglej Obdobje Edo in Suikinkucu
Sukija-zukuri
Sukija-zukuri (数寄屋造り) je ena vrsta japonskega stanovanjskega arhitekturnega sloga.
Poglej Obdobje Edo in Sukija-zukuri
Takajama Džindža
je preživela džindža iz obdobja Edo, ki je služila kot Daikanšo za provinco Hida pod šogunatom Tokugava na Japonskem od 1692 do 1871.
Poglej Obdobje Edo in Takajama Džindža
Takajama, Gifu
Mestna hiša v Takajami Takajama (高山市, Takajama-ši) je mesto v prefekturi Gifu na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Takajama, Gifu
Tatami
Soba s ''tatamiji ''v "neugodni" postavitvi in drsna vrata ''šodži'' Tatami (畳) je vrsta talne podlage v japonskih sobah, grajenih v tradicionalnem slogu.
Poglej Obdobje Edo in Tatami
Tempelj Kijomizu
Tempelj Kijomizu (清水寺, tempelj Kijomizu-dera, »tempelj čiste vode«) je budistični tempelj v vzhodnem Kjotu na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in Tempelj Kijomizu
Tenšu
Tenšu (天守, 天主, 殿主, 殿守, imenovan tudi tenšukaku, 天守閣) je arhitekturna tipologija, ki jo najdemo v japonskih grajskih kompleksih.
Poglej Obdobje Edo in Tenšu
To-dži
Tempelj Tō-dži (東寺, Tō-ji, »vzhodni tempelj«), znan tudi kot Kjō-ō-gokoku-dži (教王護国寺, »tempelj za obrambo naroda s pomočjo kralja doktrin«), je budistični tempelj Šingon v okrožju Minami-ku v Kjotu na Japonskem.
Poglej Obdobje Edo in To-dži
Tokaido (pot)
Pot Tōkaidō (東海道, Tōkaidō), kar približno pomeni »vzhodna morska pot«, je bila najpomembnejša od petih poti v obdobju Edo na Japonskem, ki je povezovala Kjoto z Edom (današnji Tokio).
Poglej Obdobje Edo in Tokaido (pot)
Tokio
Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.
Poglej Obdobje Edo in Tokio
Tokugava Iejasu
Tokugava Iejasu (徳川 家康; * 31. januar 1543 na gradu Okazaki; † 1. junij 1616 v Sumpu, danes Kanagava) je bil ustanovitelj šogunata Tokugava na Japonskem in velja poleg Oda Nobunage in Tojotomija Hidejošija kot tretji list deteljice združiteljev fevdalne Japonske.
Poglej Obdobje Edo in Tokugava Iejasu
Triinpetdeset postaj na Tokaido
, v tu predstavljeni izdaji Hōeidō 1833–1834), je zbirka lesorezov ukijo-e, ki jih je njihov avtor Utagava Hirošige ustvaril po prvem potovanju po Tōkaidō leta 1832.Louis-Frédéric Nussbaum. (2005). v Enciklopediji Japonske, p. 973. Pot Tōkaidō med Edom (današnji Tokio), glavnim mestom šogunata in cesarsko prestolnico Kjoto, je bila glavna pot in prevozna žila stare Japonske.
Poglej Obdobje Edo in Triinpetdeset postaj na Tokaido
Ukijo-e
Ukijo-e je smer v japonske umetnosti, ki je cvetela od 17.
Poglej Obdobje Edo in Ukijo-e
Utagava Hirošige
Utagava Hirošige (japonščina 歌川 広重), rojen Andō Tokutarō(安藤 徳太郎; 1797 – 12. oktober 1858), je bil Japonski ukijo-e umetnik, ki velja za zadnjega velikega mojstra te tradicije.
Poglej Obdobje Edo in Utagava Hirošige
Veliko svetišče Ise
Veliko svetišče Ise (伊勢神宮, Ise džingū), ki stoji v kraju Ise, prefektura Mie na Japonskem, je šintoistično svetišče, posvečeno boginji sonca Amaterasu.
Poglej Obdobje Edo in Veliko svetišče Ise
Zgodovina Japonske
Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Obdobje Edo in Zgodovina Japonske
Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota
Unescov seznam svetovne dediščine Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota (mesta Kjoto, Udži in Ocu) zajema 17 lokacij na Japonskem v mestu Kjoto in njegovi neposredni bližini.
Poglej Obdobje Edo in Zgodovinski spomeniki starodavnega Kjota
Zgodovinski vasi Širakava in Gokajama
Zgodovinski vasi Širakava-gō in Gokajama sta eno od japonskih območij Unescove svetovne dediščine.
Poglej Obdobje Edo in Zgodovinski vasi Širakava in Gokajama
Zori
Seta, tip obuvala zori Zori (/ˈzɔːri/), tudi zōri (japonsko 草履ぞうり, japonska izgovorjava), so japonski sandali z jermenom, izdelani iz riževe slame, blaga, lakiranega lesa, usnja, gume ali – najpogosteje in neformalno – sintetični materiali.
Poglej Obdobje Edo in Zori