Hitreje kot brskalnik!
48 odnosi: Ahagar, Al-'Ula, Amenemhet III., Amonove sipine, Arabci, Arabski polotok, Atacama, Šindžjang, Damask, Džungarija, Gabes, Gafsa, Gedrozija, Geografija Egipta, Hauran, Hotan, Kašgar, Kanat, Karel de Foucauld, Kuča, Kuvajt, Loa (reka), Mohamed, Oaza Siva, Okavangova delta, Oleandrovec, Palmira, Pepi II., Petra (Jordanija), Pravi datljevec, Prebivalstvo Afrike, Puščava Nefud, Qasr Al-Hallabat, Qasr Azraq, Ramsarsko mokrišče, Rastlinstvo in živalstvo Omana, Samarkand, San Pedro de Atacama, Svilna pot, Tozeur, Trdnjava Bahla, Turpan, Turpanska depresija, Urumči, Uzbekistan, Vojna na Bližnjem vzhodu, Zemeljsko površje, Zgodovina geografije.
Ahagar
Prizor iz gorovja Ahagar Ahagar je gorovje, ki se nahaja sredi puščave Sahara v južni Alžiriji.
Novo!!: Oaza in Ahagar · Poglej več »
Al-'Ula
Al-'Ula (ٱلْعُلَا), je starodavno arabsko oazno mesto v provinci Medina v severozahodni Saudovi Arabiji.
Novo!!: Oaza in Al-'Ula · Poglej več »
Amenemhet III.
Amenemhet III. je bil faraon iz egipčanske Dvanajste dinastije, ki je vladal od okoli 1860 pr.
Novo!!: Oaza in Amenemhet III. · Poglej več »
Amonove sipine
Amonove sipine (izvorno Le sabbie di Amon) je knjiga italijanskega pisatelja Valeria Massima Manfredia.
Novo!!: Oaza in Amonove sipine · Poglej več »
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Novo!!: Oaza in Arabci · Poglej več »
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Novo!!: Oaza in Arabski polotok · Poglej več »
Atacama
Puščava Atacama (špansko Desierto de Atacama) je planota v Južni Ameriki (predvsem v Čilu), ki pokriva 1000 km dolg pas zemlje ob pacifiški obali, zahodno od Andov.
Novo!!: Oaza in Atacama · Poglej več »
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Novo!!: Oaza in Šindžjang · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Oaza in Damask · Poglej več »
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang. Omejena z gorovjem Altaj na severu in gorovjem Tjanšan na jugu, Džungarija pokriva približno 777.000 km² in meji na Kazahstan na zahodu in Mongolijo na vzhodu. V kontekstih pred džungarskim genocidom sredi 18. stoletja bi lahko izraz džungarija pokrival širše območje, ki je bilo v bližini Džungarskega kanata, ki ga je vodil Oirat. Čeprav je Džungarija geografsko, zgodovinsko in etnično ločena od Tarimske kotline (ali Nandžjang, lit. 'Južni Šindžjang'), je mandžurska dinastija Čing združila obe območji v eno provinco, Šindžjang. Džungarija je središče težke industrije, ustvari večino BDP regije in je njena politična prestolnica Urumči (pinjin: Wūlǔmùqí) (Oirat za 'lep pašnik'). Džungarija kot taka še naprej privablja znotrajprovincialne in medprovincialne migracije v svoja mesta. V nasprotju s Tarimsko kotlino je Džungarija razmeroma dobro povezana s preostalo Kitajsko z železniškimi in trgovinskimi povezavami.
Novo!!: Oaza in Džungarija · Poglej več »
Gabes
datljnove palme Gabès (arabsko Qabis, قابس) je eden izmed pomembnejših tunizijskih governoratov, obalna oaza in mesto v jugovzhodni Tuniziji ob Gabeškem zalivu.
Novo!!: Oaza in Gabes · Poglej več »
Gafsa
Gafsa Gafsa je mesto, guvernat in oaza v osrednji Tuniziji.
Novo!!: Oaza in Gafsa · Poglej več »
Gedrozija
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva Gedrozija (staroperzijsko: Maka) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva na ozemlju današnjega Makrana v južnem Iranu in Beludžistana v zahodnem Pakistanu.
Novo!!: Oaza in Gedrozija · Poglej več »
Geografija Egipta
Geografija Egipta se nanaša na dve regiji: severno Afriko in jugozahodno Azijo.
Novo!!: Oaza in Geografija Egipta · Poglej več »
Hauran
Hauran (arabsko حَوْرَان, Ḥawrān) je pokrajina, ki obsega dele jugozahodne Sirije in severne Jordanije.
Novo!!: Oaza in Hauran · Poglej več »
Hotan
Hotan (znan tudi kot Gosthana, Gaustana, Godana, Godanija, Khotan, Hetian, Hotien) je veliko oazno mesto v jugozahodnem Šindžjangu, avtonomni pokrajini na severozahodu Kitajske. Ožje mesto Hotan se je avgusta 1984 odcepilo od večjega okrožja Hotan in postalo samostojno upravno območje. Je sedež prefekture Hotan. Hotan s 408.900 prebivalci (popis iz leta 2018) leži v Tarimski kotlini približno 1500 kilometrov jugozahodno od pokrajinske prestolnice Urumči. Leži severno od gorovja Kunlun, ki ga prečkajo prelazi Sandžu, Hindutaš in Ilči. Mesto, ki leži jugovzhodno od okrožja Jarkant in je naseljeno skoraj izključno z Ujguri, je manjše kmetijsko središče. Hotan, pomembna postaja na južnem kraku zgodovinske svilne poti, je bil vedno odvisen od dveh močnih rek, reke Karakaš in reke Jurungkaš (Beli žad), ki sta zagotavljali vodo, potrebno za preživetje na jugozahodnem robu prostrane puščave Takla Makan. Reka Beli žad še vedno zagotavlja vodo in namakanje mesta in oaze.
Novo!!: Oaza in Hotan · Poglej več »
Kašgar
Kašgar (قەشقەر, tudi Kaši (c), je mesto v Tarimski kotlini v južnem Šindžjangu. Je eno od najzahodnejših mest na Kitajskem, blizu meje z Afganistanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom, Indijo in Pakistanom. Več kot 2000 let je bil Kašgar strateško pomembna oaza na svilni poti med Kitajsko, Bližnjim vzhodom in Evropo. Je eno najstarejših stalno naseljenih mest na svetu in ima 711.300 prebivalcev. Mestno območje Kašgarja obsega 15 km2, čeprav se njegovo upravno območje razteza na 555 km2. Kašgar je bil tudi točka mešanja različnih kultur in imperijev, ki je bil pod vladavino Kitajcev, Turkov, Mongolov in Tibetanskega imperija. Mesto je bilo tudi prizorišče številnih bitk različnih stepskih ljudstev. Kašgar je danes administrativni center Prefekture Kašgar, ki pokriva območje 162.000 km² s približno 4 milijoni prebivalcev po podatkih iz 2010. Mesto je bilo leta 2010 proglašeno kot Posebna ekonomska cona, kot edino tako mesto na zahodu Kitajske. Kašgar povezuje tudi Karakorumska avtocesta, ki je tudi projekt v okviru Kitajsko–Pakistanski gospodarski koridor.
Novo!!: Oaza in Kašgar · Poglej več »
Kanat
Ketara blizu Erfouda, Maroko Kanat (iz arabščine: قناة, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za namakanje v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih.
Novo!!: Oaza in Kanat · Poglej več »
Karel de Foucauld
Karel de Foucauld, rojen kot Charles Eugène de Foucauld de Pontbriand, vikont de Foucauld (15. september 1858 – 1. december 1916) je bil francoski vojak, raziskovalec, geograf, rimskokatoliški duhovnik in puščavnik, ki je živel med Tuaregi v alžirski Sahari.
Novo!!: Oaza in Karel de Foucauld · Poglej več »
Kuča
Kuča ali Kuče (tudi: Kuçar, Kuchar; كۇچار, Кучар; p, p; translit), je bilo starodavno budistično kraljestvo na odcepu svilne poti, ki je potekala vzdolž severnega roba današnje puščave Takla Makan v Tarimski kotlini in južno od reke Muzat.
Novo!!: Oaza in Kuča · Poglej več »
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Novo!!: Oaza in Kuvajt · Poglej več »
Loa (reka)
Reka Loa (špansko Río Loa) je reka, ki teče v obliki črke U v regiji severna Antofagasta v Čilu.
Novo!!: Oaza in Loa (reka) · Poglej več »
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Novo!!: Oaza in Mohamed · Poglej več »
Oaza Siva
Oaza Siva Oaza Siva (arabsk واحة سيوة Wāḥat Sīwah, iz berberščine Siwa; zaščitnik sonca bog Amon-Ra) je oaza v Egiptu, ki leži med Katarsko depresijo in egiptovskim Peščenim morjem v Libijski puščavi, skoraj 50 km vzhodno od libijske meje in 560 km od Kaira.
Novo!!: Oaza in Oaza Siva · Poglej več »
Okavangova delta
Okavangova delta (ali Okavanško močvirje) v Bocvani je zelo velika notranja delta, nastala tam, kjer reka Okavango doseže tektonsko korito v osrednjem delu endoreičnega porečja Kalaharija.
Novo!!: Oaza in Okavangova delta · Poglej več »
Oleandrovec
Oleandrovec (znanstveno ime Daphnis nerii) je vrsta nočnih metuljev iz družine veščcev, razširjen predvsem po Afriki in južnem delu Azije, od koder se poleti del populacije odseli v Evropo vse do Skandinavije na severu.
Novo!!: Oaza in Oleandrovec · Poglej več »
Palmira
Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.
Novo!!: Oaza in Palmira · Poglej več »
Pepi II.
Pepi II. je bil faraon iz Šeste egipčanske dinastije Starega kraljestva, ki je vladal od 2284 do po 2247 pr.
Novo!!: Oaza in Pepi II. · Poglej več »
Petra (Jordanija)
Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.
Novo!!: Oaza in Petra (Jordanija) · Poglej več »
Pravi datljevec
Pravi datljevec (znanstveno ime Phoenix dactylifera) je palma iz rodu Phoenix (datljevec).
Novo!!: Oaza in Pravi datljevec · Poglej več »
Prebivalstvo Afrike
Za prebivalstvo Afrike je značilna visoka rodnost (720.000.000 - demografska eksplozija), umrljivost pa zaradi izboljšanih zdravstvenih razmer čedalje manjša.
Novo!!: Oaza in Prebivalstvo Afrike · Poglej več »
Puščava Nefud
Nefud ali Nafud, tudi Al-Nefud (arabsko صحراء النفود, ṣahrā 'al-nefud), je puščava v severnem delu Arabskega polotoka, ki zavzema veliko ovalno depresijo.
Novo!!: Oaza in Puščava Nefud · Poglej več »
Qasr Al-Hallabat
Qasr al Hallabat je mesto v guvernoratu Zarka v severozahodni Jordaniji, severovzhodno od glavnega mesta Aman.
Novo!!: Oaza in Qasr Al-Hallabat · Poglej več »
Qasr Azraq
Qasr al Azraq (arabsko: قصر الأزرق, 'Modra trdnjava') je velika trdnjava v današnji vzhodni Jordaniji.
Novo!!: Oaza in Qasr Azraq · Poglej več »
Ramsarsko mokrišče
Ramsarsko območje ali Ramsarsko mokrišče je mokrišče, ki je v skladu z Ramsarsko konvencijo označeno kot mednarodno pomembno.
Novo!!: Oaza in Ramsarsko mokrišče · Poglej več »
Rastlinstvo in živalstvo Omana
Prostoživeče živali in rastline Omana so rastlinstvo in živalstvo te države na jugovzhodnem kotu Arabskega polotoka, z obalami Omanskega zaliva in Arabskega morja.
Novo!!: Oaza in Rastlinstvo in živalstvo Omana · Poglej več »
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Novo!!: Oaza in Samarkand · Poglej več »
San Pedro de Atacama
Cerkev iz 17. stoletja San Pedro de Atacama je majhno mesto in občina v oazi puščave Atacama na severu Čila.
Novo!!: Oaza in San Pedro de Atacama · Poglej več »
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Novo!!: Oaza in Svilna pot · Poglej več »
Tozeur
Obiranje dateljev v nasadu palm v Tozeuru Tozeur (arabsko Tozer) je mesto in oaza v osrednji Tuniziji.
Novo!!: Oaza in Tozeur · Poglej več »
Trdnjava Bahla
Trdnjava Bahla (arabsko قلعة بهلاء; prečrkovano Qal'at Bahla) je ena od štirih zgodovinskih trdnjav ob vznožju višavja Džebel Ahdar v Omanu in edina trdnjav v državi, ki je bila uvrščena na Unescov seznam leta 1987.
Novo!!: Oaza in Trdnjava Bahla · Poglej več »
Turpan
Turpan (znan tudi kot Turfan; s; تۇرپان) je mesto na ravni prefekture na vzhodu avtonomne regije Šindžjang na Kitajskem.
Novo!!: Oaza in Turpan · Poglej več »
Turpanska depresija
Turpanska depresija je depresija tektonskega izvora, ki leži okoli in južno od oaze mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang (Xinjiang) na zahodu Kitajske, približno 150 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Urumči (Ürümqi).
Novo!!: Oaza in Turpanska depresija · Poglej več »
Urumči
Urumči (ئۈرۈمچى, splošna turška abeceda: Ürümçi), do nedavnega znano kot Dihua ali Tihwa, je glavno mesto Avtonomne pokrajine Šindžjang-Ujgur na skrajnem severozahodu Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Oaza in Urumči · Poglej več »
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Novo!!: Oaza in Uzbekistan · Poglej več »
Vojna na Bližnjem vzhodu
Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Oaza in Vojna na Bližnjem vzhodu · Poglej več »
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Novo!!: Oaza in Zemeljsko površje · Poglej več »
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Novo!!: Oaza in Zgodovina geografije · Poglej več »
