Kazalo
35 odnosi: Agripove terme, Avguštin iz Hipona, Béjaïa, Berberi, Ceuta, Fasti Triumphales, Gajserik, Gordijan I., Gordijan II., Gordijan III., Hanibal, Hanon (Hanibalov sin), Kartagina (mesto), Legatus Augusti pro praetore, Leto šestih cesarjev, Maksimin Tračan, Marijeve reforme, Marijeve vojne, Mark Valerij Maksimijan, Masesili, Masili, Masinisa, Numidijci, Papež Celestin I., Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Ptolemajci, Puni, Rimska provinca, Seznam rimskih cesarjev, Sula, Tertulijan, Triariji, Vandalsko kraljevstvo, Vitruvij, Zgodovina Slovenije.
Agripove terme
Agripove terme (lat. Thermae Agrippae) so bile zgradba antičnega Rima, v današnji Italiji, ki jih je zgradil Mark Vipsanij Agripa.
Poglej Numidija in Agripove terme
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Numidija in Avguštin iz Hipona
Béjaïa
Béjaïa (izg. Bedžaja, kabilsko Bgayet, ⴱⴳⴰⵢⴻⵜ), nekoč Bougie in Bugia, je sredozemsko pristaniško mesto v zalivu Béjaïa v Alžiriji.
Poglej Numidija in Béjaïa
Berberi
Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.
Poglej Numidija in Berberi
Ceuta
Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.
Poglej Numidija in Ceuta
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Poglej Numidija in Fasti Triumphales
Gajserik
Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.
Poglej Numidija in Gajserik
Gordijan I.
Gordijan I. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s sinom Gordijanom II. vladal en mesec leta 238, * okoli 159, 12. april 238, Kartagina, Afrika.
Poglej Numidija in Gordijan I.
Gordijan II.
Gordijan II. (latinsko) je bil leta 238 (leto šestih cesarjev) skupaj z očetom Gordijanom I. en mesec cesar Rimskega cesarstva, * okoli 192, 12. april 238, Kartagina, Prokonzulska Afrika.
Poglej Numidija in Gordijan II.
Gordijan III.
Gordijan III. (latinsko), 32.
Poglej Numidija in Gordijan III.
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Poglej Numidija in Hanibal
Hanon (Hanibalov sin)
Hanon je bil kartažanski general med prvo punsko vojno (264- 241 pr. n.št.).
Poglej Numidija in Hanon (Hanibalov sin)
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Numidija in Kartagina (mesto)
Legatus Augusti pro praetore
CIL V, 877:http://oracle-vm.ku-eichstaett.de:8888/epigr/epieinzel_it?p_belegstelle.
Poglej Numidija in Legatus Augusti pro praetore
Leto šestih cesarjev
Leto šestih cesarjev je leto 238, v katerem je v Rimskem cesarstvu vladalo kar šest cesarjev: Maksimin Tračan, Gordijan I., Gordijan II., Pupijen, Balbin in Gordijan III..
Poglej Numidija in Leto šestih cesarjev
Maksimin Tračan
Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.
Poglej Numidija in Maksimin Tračan
Marijeve reforme
Gaj Marij Marijeve reforme so bile niz vojaških reform, ki jih je leta 107 pr.
Poglej Numidija in Marijeve reforme
Marijeve vojne
Marijeve vojne je naziv za serijo vojn pod vodstvom rimskega konzula Gaja Marija, ki je z reformo rimske vojske dosegel zmage nad Numidijo, Tevtoni in Kimbri.
Poglej Numidija in Marijeve vojne
Mark Valerij Maksimijan
Mark Valerij Maksimijan (latinsko Marcus Valerius Maximianus), rimski vojskovodja in politik, * ?, Petovija; † po ~186 Izhajal je iz petovijonske viteške družine italskega porekla.
Poglej Numidija in Mark Valerij Maksimijan
Masesili
Karta Numidije okoli leta 220 pr. n. št. Masesili (latinsko: Masaesyli, grško: Μασαισύλιοι), antično zahodnonumidijsko berbersko ljudstvo in njihovo kraljestvo.
Poglej Numidija in Masesili
Masili
Karta Numidije okoli leta 220 pr. n. št. Masili ali Mesuli (grško: Μασσύλιοι, latinsko: Massyli), plemenska zveza iz vzhodne Numidije, ki je nastala v 4.
Poglej Numidija in Masili
Masinisa
Masinisa (tudi Masinissa in Massinissa), numidijski kralj, * okoli 240 pr. n. št., † 148 pr. n. št. Bil je sin poglavarja numidijskega plemena Masilijev.
Poglej Numidija in Masinisa
Numidijci
Numidijski kraljestvi Sifaksa in Gala pred združitvijo v enotno kraljestvo Numidijci, berbersko ljudstvo, ki je živelo v Numidiji, sedanji Alžiriji in manjšem delu Tunizije.
Poglej Numidija in Numidijci
Papež Celestin I.
Celestin I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje (Kampanija, Italija, Zahodno Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 10. september 422; † 27. julij 432 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Numidija in Papež Celestin I.
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Poglej Numidija in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Ptolemajci
Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.
Poglej Numidija in Ptolemajci
Puni
Punsko ljudstvo ali Zahodni Feničani so bili skupina semitskih ljudstev v zahodnem Sredozemlju, ki izvirajo iz Feničanov z obal zahodne Azije.
Poglej Numidija in Puni
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Numidija in Rimska provinca
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Numidija in Seznam rimskih cesarjev
Sula
Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.
Poglej Numidija in Sula
Tertulijan
Tertulijan (latinsko: Quintus Septimius Florens Tertullianus) je bil krščanski filozof, teolog in cerkveni oče, * okoli 160 Kartagina, (Numidija, Rimsko cesarstvo) † okoli 225 Kartagina, (Numidija, Severna Afrika, Rimsko cesarstvo).
Poglej Numidija in Tertulijan
Triariji
Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.
Poglej Numidija in Triariji
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Numidija in Vandalsko kraljevstvo
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Numidija in Vitruvij
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Numidija in Zgodovina Slovenije