Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Nukleon

Index Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Kazalo

  1. 33 odnosi: Allan McLeod Cormack, Atom, Atomsko jedro, Barion, Barion Δ, Energija, Flerovij, Gluon, Hadron, Helij, Izospin, Izotopi helija, Izotopi vodika, Kemijski element, Konstanta fine strukture, Kvark d, Kvark u, Magično število (fizika), Masno število, Matematična fizika, Mezon η, Mitja Rosina, Nevtron, Nobelova nagrada za fiziko, Nukleosinteza, Podatomski delec, Proton, Radioaktivnost, Robert Hofstadter, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Supertekočnost, Težki elementi.

Allan McLeod Cormack

Allan MacLeod Cormack, južnoafriško-ameriški fizik škotskega rodu, nobelovec, * 23. februar 1924, Johannesburg, Južna Afrika, † 7. maj 1998, Winchester, Massachusetts, Združene države Amerike.

Poglej Nukleon in Allan McLeod Cormack

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Nukleon in Atom

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Poglej Nukleon in Atomsko jedro

Barion

naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.

Poglej Nukleon in Barion

Barion Δ

Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.

Poglej Nukleon in Barion Δ

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Nukleon in Energija

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Poglej Nukleon in Flerovij

Gluon

Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.

Poglej Nukleon in Gluon

Hadron

Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.

Poglej Nukleon in Hadron

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Nukleon in Helij

Izospin

Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Izospin (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je kvantno število povezano z močno interakcijo.

Poglej Nukleon in Izospin

Izotopi helija

Trenutno je znanih 9 helijevih izotopov, od 2He do 10He.

Poglej Nukleon in Izotopi helija

Izotopi vodika

Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.

Poglej Nukleon in Izotopi vodika

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Nukleon in Kemijski element

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Nukleon in Konstanta fine strukture

Kvark d

Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Poglej Nukleon in Kvark d

Kvark u

Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).

Poglej Nukleon in Kvark u

Magično število (fizika)

Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.

Poglej Nukleon in Magično število (fizika)

Masno število

Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.

Poglej Nukleon in Masno število

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Nukleon in Matematična fizika

Mezon η

Mezon η in mezon η′ (oznaka \eta \) je mezon, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v dveh oblikah, ki ju označujemo z \eta \, in \eta^\prime \,.

Poglej Nukleon in Mezon η

Mitja Rosina

Mitja Rosina, slovenski fizik, * 3. maj 1935, Ljubljana.

Poglej Nukleon in Mitja Rosina

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Poglej Nukleon in Nevtron

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Nukleon in Nobelova nagrada za fiziko

Nukleosinteza

Nukleosinteza je proces, ki iz prejšnjih jeder in nukleonov (protonov in nevtronov) ustvari nova atomska jedra.

Poglej Nukleon in Nukleosinteza

Podatomski delec

Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.

Poglej Nukleon in Podatomski delec

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Poglej Nukleon in Proton

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Poglej Nukleon in Radioaktivnost

Robert Hofstadter

Robert Hofstadter, ameriški fizik, * 5. februar 1915, New York, New York, ZDA, † 17. november 1990, Stanford, Kalifornija, ZDA.

Poglej Nukleon in Robert Hofstadter

Seznam delcev

Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.

Poglej Nukleon in Seznam delcev

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Nukleon in Seznam fizikalnih vsebin

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Poglej Nukleon in Supertekočnost

Težki elementi

nevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo. ''Neutron'' je angleška beseda za nevtron. Najtežja jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.

Poglej Nukleon in Težki elementi