Kazalo
144 odnosi: Aegolius, Afriški sužnji v Latinski Ameriki, Ahmed al-Mansur, Alcázar, Sevilja, Aleuti, Ambrozija (rastlina), Amerigo Vespucci, Amerika, Amerika (razločitev), Andski kondor, Antonio de Ulloa, Španska državljanska vojna, Španska kolonialna arhitektura, Španski zlati vek, Čilsko vino, Baročna arhitektura, Baročno kiparstvo, Barok, Beringija, Beringovo morje, Bioluminiscenca, Borgijski apartmaji, Bridgetown, Burgos, Cartagena, Kolumbija, Cádiz, Distrito Nacional, Domača mačka, Drapetomanija, Dum diversas, Ekstremadura, Felix Austria, Ferdo Kozak, Fleur-de-lis, Franc I. Francoski, Francis Drake, Francisco Jiménez de Cisneros, Friderik Velbič, Fulgora laternaria, Galway, Grki, Henrik III. Francoski, Henrik Pomorščak, Herkul (hrošč), Hernán Cortés, Hispaniola, Honduras, Horta (Azori), Hrbtorožke, Italija, ... Razširi indeks (94 več) »
Aegolius
Aegolius je majhen rod sov.
Poglej Novi svet in Aegolius
Afriški sužnji v Latinski Ameriki
Afriški sužnji v Hispanoameriki.
Poglej Novi svet in Afriški sužnji v Latinski Ameriki
Ahmed al-Mansur
Ahmed II., z vzdevkoma al-Mansur (Osvajalec) in az-Zahabí (Zlati) (arabsko احمد المنصور السعدي, Ahmed al-Mansur al-Saadi) je bil maroški sultan iz Sadijske dinastije, ki je vladal v letih 1578—1603, * 1549, Fes, Maroko, † 25. avgust 1603, predmestje Fesa, Maroko.
Poglej Novi svet in Ahmed al-Mansur
Alcázar, Sevilja
Alcázar (špansko Reales Alcazares de Sevilla, španska izgovarjava)), je kraljeva palača v Sevilji, Španija, originalno mavrska utrdba. Palača je znana kot ena izmed najlepših v Španiji. Je najstarejša kraljeva palača, ki je še vedno v uporabi v Evropi in je bila registrirana leta 1987 v UNESCO-vo svetovne dediščino, skupaj s stolnico in Archivo General de Indias, Sevilja.
Poglej Novi svet in Alcázar, Sevilja
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Poglej Novi svet in Aleuti
Ambrozija (rastlina)
Ambrozija ali žvrklja (znanstveno ime Ambrosia) je rod cvetnic iz družine nebinovk, v katerega uvrščamo okrog 40 znanih vrst, razširjenih po severni polobli in v Južni Ameriki.
Poglej Novi svet in Ambrozija (rastlina)
Amerigo Vespucci
Amerigo Vespucci, italijanski raziskovalec in kartograf, *9. marec 1454, Firence, Italija, † 22. februar 1512, Sevilla, Španija.
Poglej Novi svet in Amerigo Vespucci
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Poglej Novi svet in Amerika
Amerika (razločitev)
Amerika je lahko.
Poglej Novi svet in Amerika (razločitev)
Andski kondor
Andski kondor (znanstveno ime Vultur gryphus) je južnoameriška ptica iz družine jastrebov Novega sveta (Cathartidae) in edini predstavnik svojega rodu.
Poglej Novi svet in Andski kondor
Antonio de Ulloa
Don Antonio de Ulloa y Garcia de La Torre, FRS, španski admiral, raziskovalec, astronom, akademik in politik, * 12. januar 1716, Sevilla, Španija, † 5. julij 1795, Isla de Leon, Cádiz, Španija.
Poglej Novi svet in Antonio de Ulloa
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.
Poglej Novi svet in Španska državljanska vojna
Španska kolonialna arhitektura
Španska kolonialna arhitektura predstavlja španski kolonialni vpliv na mesta in kraje Novega sveta in Vzhodne Indije, kar je še vedno vidno tako v stavbah kot v vidikih načrtovanja ohranjenih današnjih mest.
Poglej Novi svet in Španska kolonialna arhitektura
Španski zlati vek
Španski zlati vek (špansko Siglo de oro) je obdobje razcveta španske umetnosti in literature, ki sovpada z vzponom španske Habsburške dinastije.
Poglej Novi svet in Španski zlati vek
Čilsko vino
Čilsko vino ima dolgo zgodovino vinogradništva v Novem svetu, saj je bilo v 16.
Poglej Novi svet in Čilsko vino
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Novi svet in Baročna arhitektura
Baročno kiparstvo
Baročno kiparstvo je kiparstvo, ki je povezano z baročnim slogom v obdobju med zgodnjim 17.
Poglej Novi svet in Baročno kiparstvo
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Novi svet in Barok
Beringija
Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.
Poglej Novi svet in Beringija
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Novi svet in Beringovo morje
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Poglej Novi svet in Bioluminiscenca
Borgijski apartmaji
Borgijski apartmaji so zbirka sob v Apostolski palači v Vatikanu, ki jih je za osebno uporabo prilagodil papež Aleksander VI. (Rodrígo de Borgia).
Poglej Novi svet in Borgijski apartmaji
Bridgetown
Bridgetown je mesto na Barbadosu in glavno mesto te otoške države v Karibih.
Poglej Novi svet in Bridgetown
Burgos
Búrgos je mesto na severu Španije in zgodovinsko glavno mesto Kastilje.
Poglej Novi svet in Burgos
Cartagena, Kolumbija
Cartagena, mesto znano že od kolonialne dobe kot Cartagena de Indias (špansko:, je mesto in glavno pristanišče na severni obali Kolumbije v Karibski naravni regiji. Strateška lokacija mesta med rekama Magdalena in Sinú, ki je bilo ustanovljeno leta 1533, je omogočilo enostaven dostop do notranjosti Nove Granade in postalo glavno pristanišče za trgovino med Španijo in njenim čezmorskim imperijem, s čimer se je njegov pomen uveljavil v zgodnjih 1540-ih.
Poglej Novi svet in Cartagena, Kolumbija
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Poglej Novi svet in Cádiz
Distrito Nacional
Distrito Nacional (»Narodno okrožje«, kratica D.N.) je provinca Dominikanske republike, ki obkroža glavno mesto države, Santo Domingo.
Poglej Novi svet in Distrito Nacional
Domača mačka
Odrasla mačka Domača mačka (znanstveno ime Felis catus, redko Felis silvestris catus) je domača žival iz družine mačk.
Poglej Novi svet in Domača mačka
Drapetomanija
Samuel A. Cartwright (1793–1863) Drapetomanija je bila domnevna duševna bolezen, za katero je leta 1851 ameriški zdravnik Samuel A. Cartwright domneval, da je vzrok za bežanje sužnjev.
Poglej Novi svet in Drapetomanija
Dum diversas
Dum diversas je papeška bula, ki jo je izdal Nikolaj V. 16. junija 1452.
Poglej Novi svet in Dum diversas
Ekstremadura
Ekstremadura (ekstremadursko in falsko Extremaúra) je avtonomna skupnost v zahodni Španiji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom Mérida. Na zahodu meji na Portugalsko, na severu na Kastiljo in León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na Andaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real).
Poglej Novi svet in Ekstremadura
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Novi svet in Felix Austria
Ferdo Kozak
Ferdo Kozak, pisatelj, dramatik, urednik, publicist in politik, * 28. oktober 1894, Ljubljana, † 8. december 1957, Ljubljana.
Poglej Novi svet in Ferdo Kozak
Fleur-de-lis
Fleur-de-lis, napisano tudi fleur-de-lys, je lilija (v francoščini fleur in lis pomenita 'cvet' oziroma 'lilija' '), ki se uporablja kot okrasni element ali simbol.
Poglej Novi svet in Fleur-de-lis
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Novi svet in Franc I. Francoski
Francis Drake
Viceadmiral sir Francis Drake, angleški morjeplovec, uradni najemnik, pirat in politik.
Poglej Novi svet in Francis Drake
Francisco Jiménez de Cisneros
Francisco Jiménez de Cisneros, španski kardinal in politik, * 1436, Torrelaguna, Kastilja (današnja Španija), † 8. november 1517, Roa de Duero, Španija.
Poglej Novi svet in Francisco Jiménez de Cisneros
Friderik Velbič
Friderik Velbič (Friedrich Martin Josef Welwitsch), avstrijski raziskovalec in botanik, * 5. februar 1806, Gospa Sveta, Avstrijsko cesarstvo, † 20. oktober 1872, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Novi svet in Friderik Velbič
Fulgora laternaria
Fulgora laternaria je vrsta polkrilcev iz družine svetivcev, razširjena v tropskih predelih Novega sveta.
Poglej Novi svet in Fulgora laternaria
Galway
Galway je mesto na zahodu Irske v regiji Connacht.
Poglej Novi svet in Galway
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Novi svet in Grki
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Novi svet in Henrik III. Francoski
Henrik Pomorščak
Henrik, vojvoda Viseujski (4. marec 1394 - 13. november 1460), bolj znan kot princ Henrik Pomorščak (portugalsko Infante de Sagres ou Navegador ali Infante Dom Henrique), je bil osrednji lik v prvih dneh Portugalskega imperija in v evropskih pomorskih odkritjih v 15.
Poglej Novi svet in Henrik Pomorščak
Herkul (hrošč)
Herkul (znanstveno ime Dynastes hercules) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po tropskih gozdovih Srednje Amerike, Malih Antilov in severnega dela Južne Amerike.
Poglej Novi svet in Herkul (hrošč)
Hernán Cortés
Hernán Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano, grof doline Oaxaca (španski konkvistador, * 1485, Medellín, kraljestvo Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, Kastilja. Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés.
Poglej Novi svet in Hernán Cortés
Hispaniola
Lega Hispaniole v Karibih, severno od Južne Amerike Topografski zemljevid otoka Hispaniola (francosko in latinsko Hipsaniola.
Poglej Novi svet in Hispaniola
Honduras
Honduras, uradno Republika Honduras je obmorska država v severni Srednji Ameriki, ki na zahodu meji na Gvatemalo in Salvador, na jugu na Nikaragvo, na severu na Honduraški zaliv in na Karibsko morje, ter na jugozahodu tudi Tihi ocean. Država Belize (včasih »Britanski Honduras«) leži kakšnih 75 km severozahodno prek Honduraškega zaliva.
Poglej Novi svet in Honduras
Horta (Azori)
Horta (portugalska izgovorjava) je občina in mesto v zahodnem delu Azorov, ki obsega otok Faial v tem arhipelagu.
Poglej Novi svet in Horta (Azori)
Hrbtorožke
Hrbtorožke (znanstveno ime Notodontidae) je po vsem svetu razširjena družina srednje velikih nočnih metuljev (vešče) s približno 3500 znanimi vrstami (v Evropi je 35 vrst).
Poglej Novi svet in Hrbtorožke
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Novi svet in Italija
Italijanski renesančni vrt
Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15.
Poglej Novi svet in Italijanski renesančni vrt
Jastrebi Novega sveta
Jastrebi Novega sveta (znanstveno ime Cathartidae) so družina ptic iz reda ujed, razširjena predvsem po južnem delu Novega sveta (Amerik).
Poglej Novi svet in Jastrebi Novega sveta
John Dee
John Dee, valižanski matematik, astronom, astrolog in geograf, * 13. julij 1527, London, Anglija, † 1608 ali 1609, Mortlake, London.
Poglej Novi svet in John Dee
Karel de Foucauld
Karel de Foucauld, rojen kot Charles Eugène de Foucauld de Pontbriand, vikont de Foucauld (15. september 1858 – 1. december 1916) je bil francoski vojak, raziskovalec, geograf, rimskokatoliški duhovnik in puščavnik, ki je živel med Tuaregi v alžirski Sahari.
Poglej Novi svet in Karel de Foucauld
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Novi svet in Karel I. Ogrski
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Novi svet in Kastrum
Katedrala iz pločevink
Katedrala iz pločevink oziroma Pločevinkasta stolnica je prva ukrajinska samostojna pravoslavna cerkev v Severni Ameriki.
Poglej Novi svet in Katedrala iz pločevink
Katoliška kralja
Katoliška kralja je naziv, ki sta ga prejela Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski.
Poglej Novi svet in Katoliška kralja
Kljunati ježki
Kljunàti jéžki (znanstveno ime Tachyglossidae) so poleg kljunašev zadnji predstavniki stokovcev, sesalcev, ki ležejo jajca.
Poglej Novi svet in Kljunati ježki
Kolonialna arhitektura v Latinski Ameriki
Kolonialna arhitektura v Latinski Ameriki se nanaša na obdobje po Kolumbovem odkritju nove celine leta 1492 pa vse do osamosvojitve kolonialnih držav v 19.
Poglej Novi svet in Kolonialna arhitektura v Latinski Ameriki
Kolumbija
Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.
Poglej Novi svet in Kolumbija
Konkvistador
Hernán Cortés (1485–1547) Francisco Pizarro (1476–1541) Konkvistador (špansko in portugalsko conquistador.
Poglej Novi svet in Konkvistador
Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.
Poglej Novi svet in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Novi svet in Krištof Kolumb
Kristina Švedska Katoliška
Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.
Poglej Novi svet in Kristina Švedska Katoliška
Luskarji
Luskarji (znanstveno ime Squamata) je red plazilcev, ki imaji telo brez koščenega oklepa, pokrito z luskami.
Poglej Novi svet in Luskarji
Madalena, Azori
Madalena je občina in mesto ob zahodni obali otoka Pico v portugalskih Azorih.
Poglej Novi svet in Madalena, Azori
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Poglej Novi svet in Madeira
Margareta Avstrijska
Nadvojvodinja Margareta Avstrijska (nemško Margarete von Österreich, francosko Marguerite d'Autriche, nizozemsko Margaretha van Oostenrijk, špansko Margarita de Austria) (10. januar 1480 - 1. december 1530), princesa Asturije in savojska vojvodinja kot posledica dveh porok, je bila guvernerka Habsburške Nizozemske od leta 1507 do 1515 in spet od leta 1519 do 1530.
Poglej Novi svet in Margareta Avstrijska
Matthias Ringmann
Matthias Ringmann, nemški kartograf, filolog in pesnik, * okoli 1482, Alzacija, Francija, † 1511 Sélestat, Alzacija.
Poglej Novi svet in Matthias Ringmann
Misijonska družba - lazaristi
Lazaristi, tudi Misijonska družba ali vincentinci (lat. Congregatio Missionis, kratica CM), so pripadniki družbe apostolskega življenja svetnih duhovnikov in redovnih bratov, ki skrbijo za ljudske in zunanje misijone, duhovne vaje, vzgojo duhovščine ter pomagajo ljudem v stiski.
Poglej Novi svet in Misijonska družba - lazaristi
Morska sol
Morska sol je sol, ki nastane z izhlapevanjem morske vode.
Poglej Novi svet in Morska sol
Namakanje
pšenice Namakanje je umetno dodajanje vode v zemljo za potrebe kmetovanja.
Poglej Novi svet in Namakanje
Nizozemska obala sužnjev
Nizozemska obala sužnjev (nizozemsko Slavenkust) se nanaša na trgovske postaje Nizozemske zahodnoindijske družbe na obali sužnjev, ki ležijo v sodobni Gani, Beninu, Togu in Nigeriji.
Poglej Novi svet in Nizozemska obala sužnjev
Nizozemska zlata doba
Nizozemska zlata doba je bilo obdobje v zgodovini Nizozemske, ki je približno zajemalo obdobje od leta 1588 (rojstvo Nizozemske republike) do leta 1672 (Rampjaar, »leto katastrofe«), v katerem so bili nizozemska trgovina, znanost, umetnost in nizozemska vojska med najbolj cenjenimi v Evropi.
Poglej Novi svet in Nizozemska zlata doba
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Novi svet in Normandija
Odkritje Amerike
''Kolumbovo izkrcanje''; naslikal Dióscoro Puebla, 1862 Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahaní, 12.
Poglej Novi svet in Odkritje Amerike
PalaeoDiversiStyria
„PalaeoDiversiStyria“ – „Paleokrajina Štajerske in njena biodiverziteta od prazgodovine do odkritja Novega Sveta“ je mednarodni projekt v okviru programa čezmejnega sodelovanja INTERREG V A Slovenija-Avstrija 2014-2010, ki je financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Projekt povezuje najnovejša znanstvena odkritja arheologije, arheobotanike, botanike in arheozoologije z aktualnimi izzivi na področju kmetijstva in turizma.
Poglej Novi svet in PalaeoDiversiStyria
Panama
Panama (/ˈpænəmɑː/ ⓘ PAN-ə-mah, /pænəˈmɑː/ pan-ə-MAH; Panamá. IPA: ⓘ), uradno Republika Panama (República de Panamá.), je čezcelinska država v Srednji Ameriki, ki zajema južni del Severne Amerike v severni del Južne Amerike.
Poglej Novi svet in Panama
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Novi svet in Papež Aleksander VI.
Papež Pavel III.
Papež Pavel III. (rojen kot Alessandro Farnese), italijanski kardinal, škof in papež, * 29. februar 1468, Canino (Lacij, Papeška država; danes: Italija), † 10. november 1549, Rim (Papeška država; danes: Italija).
Poglej Novi svet in Papež Pavel III.
Pasavci
Pasavci (znanstveno ime Dasypoda) so skupina sesalcev Novega sveta, za katere je značilen oklep iz roževinastih lusk po hrbtni strani telesa.
Poglej Novi svet in Pasavci
Passeri
Passeri so podred ptičev pevcev, ki jih združuje značilnost, da imajo polno razvit sirinks – organ z glasilkam podobnimi strukturami, s katerimi proizvajajo melodične zvoke oz.
Poglej Novi svet in Passeri
Pedro de Heredia
Pedro de Heredia, španski konkvistador, ustanovitelj mesta Cartagena de Indias in raziskovalec severne obale in notranjosti današnje Kolumbije, * okoli 1505, (Madrid, † 27. januar 1554, Zahara de los Atunes, Cádiz.
Poglej Novi svet in Pedro de Heredia
Peter Apian
Del Apianovega zemljevida iz leta 1520, ki kaže Novi svet Peter Apian (pravo ime Peter Bienewitz), nemški astronom, kartograf, matematik, izdelovalec inštrumentov in humanist, * 16. april 1495, Leising, Saška, (danes Nemčija), † 21. april 1557, Ingolstadt, Bavarska.
Poglej Novi svet in Peter Apian
Piis fidelium
Piis Fidelium je papeška bula, ki jo je napisal papež Aleksander VI. 25. junija 1493.
Poglej Novi svet in Piis fidelium
Piri Reis
Ahmed Muhidin Piri, bolj znan kot Piri Reis (turško Piri Reis ali Hadži Ahmed Muhitin Piri Bej), je bil turški pomorščak, geograf in kartograf, * okoli 1465, Gallipoli, Osmansko cesarstvo, † 1553, Kairo, Osmansko cesarstvo.
Poglej Novi svet in Piri Reis
Plymouth
Plymouth je mesto in unitarna oblast na obali Devona v jugozahodni Angliji, približno 310 km oddaljeno od Londona.
Poglej Novi svet in Plymouth
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Poglej Novi svet in Pogodba iz Tordesillasa
Pomladni dan
Pomladni dan je roman Cirila Kosmača.
Poglej Novi svet in Pomladni dan
Portugalsko pomorsko raziskovanje
Portugalsko pomorsko raziskovanje je povzročilo številna ozemlja in pomorske poti, ki so jih zabeležili Portugalci kot rezultat svojih intenzivnih pomorskih potovanj v 15.
Poglej Novi svet in Portugalsko pomorsko raziskovanje
Potovanja Krištofa Kolumba
Med letoma 1492 in 1504 je italijanski raziskovalec Krištof Kolumb vodil štiri španske čezatlantske pomorske ekspedicije za odkrivanje Karibov ter Srednje in Južne Amerike.
Poglej Novi svet in Potovanja Krištofa Kolumba
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Novi svet in Ptolemaj
Rakuni
Rakuni (znanstveno ime Procyonidae) so družina zveri, v katero uvrščamo 12–14 danes živečih vrst v šestih rodovih, razširjenih po Novem svetu.
Poglej Novi svet in Rakuni
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Poglej Novi svet in Rekonkvista
Renesančna gibanja zunaj Italije
Renesansa (it. Rinascimento) ali preporod umetnosti in književnosti, ki zaznamuje prehod iz srednjega v novi vek, je doba italijanske kulture, ki je globoko vplivala na vso Evropo.
Poglej Novi svet in Renesančna gibanja zunaj Italije
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Novi svet in Renesansa
Samuel de Champlain
Samuel de Champlain, francoski raziskovalec in kolonizator, * 1567, Brouage pri Roquefortu, Francija, † 25. december 1635, pokrajina Quebec, Kanada.
Poglej Novi svet in Samuel de Champlain
San Juan, Portoriko
San Juan je glavno mesto Portorika in istoimenske občine, ki je s skoraj 400.000 prebivalci (po popisu leta 2010) najbolj naseljena občina na tem karibskem otoku, odvisnem ozemlju Združenih držav Amerike.
Poglej Novi svet in San Juan, Portoriko
Santo Domingo
Santo Domingo (uradno Santo Domingo de Guzmán) je prestolnica in največje mesto Dominikanske republike.
Poglej Novi svet in Santo Domingo
Sedmera mest cibole
8. stoletje '''Floride'''Cíbola je skupno ime sedmih veličastnih mest: Aira, Anhuib, Ansalli, Ansesseli, Ansolli, Ansodi in Con, ki so nastali na podlagi srednjeveške legende v času arabskega osvajanja Španije.
Poglej Novi svet in Sedmera mest cibole
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Novi svet in Sevilja
Seznam slovenskih literarnih revij
* Slovenska bčela.
Poglej Novi svet in Seznam slovenskih literarnih revij
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Novi svet in Sladkor
Smrt nedolžnega velikana
Smrt nedolžnega velikana je novela Cirila Kosmača, ki je bila prvič objavljena leta 1952 v reviji Novi svet, v knjižni izdaji pa je izšla 1958.
Poglej Novi svet in Smrt nedolžnega velikana
Stari svet
Ptolemajev zemljevid vsega znanega sveta iz 2. stoletja n.št. (replika iz leta 1467) Stari svet je skupno ime za del sveta, ki je bil poznan evropskim ljudstvom pred odkritjem Amerike leta 1492, torej Afriko, Azijo in Evropo brez Amerik in Oceanije.
Poglej Novi svet in Stari svet
Stržki
Stržki (znanstveno ime Troglodytidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena predvsem po Novem svetu.
Poglej Novi svet in Stržki
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Novi svet in Suženjstvo
Sublimis Deus
Sublimis Deus je papeška bula, ki jo je napisal papež Pavel III. 9. junija 1537.
Poglej Novi svet in Sublimis Deus
Svet
Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.
Poglej Novi svet in Svet
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Novi svet in Sveto rimsko cesarstvo
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Novi svet in Svinec
Tenerife
Tenerife je največji in najbolj gosto poseljen izmed sedmih Kanarskih otokov.
Poglej Novi svet in Tenerife
Terceira (otok)
Terceira je otok v Azorskem otočju, sredi severnega Atlantskega oceana.
Poglej Novi svet in Terceira (otok)
Thomas Harriot
Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.
Poglej Novi svet in Thomas Harriot
Udavi
Udavi ali boe (znanstveno ime Boidae) so družina nestrupenih kač, razširjenih po tropskih predelih Novega sveta (Severna, Srednja in Južna Amerika vključno s Karibi).
Poglej Novi svet in Udavi
Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo
Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo so vojaške zgradbe, ki jih je v 17.
Poglej Novi svet in Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo
Vanilja (začimba)
Sušeni stroki vanilje Vanilja, tudi vanilija, je posušen in fermentiran strok rastline Vanilla planifolia, iz rodu kukavičevk, ki izvira iz Mehike.
Poglej Novi svet in Vanilja (začimba)
Vasco Núñez de Balboa
Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik.
Poglej Novi svet in Vasco Núñez de Balboa
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Novi svet in Velika geografska odkritja
Veliki Antili
Lega Velikih Antilov v Karibskem morju Veliki Antili (ali Antillas Mayores;;; haitijska kreolščina Gwo Zantiy; jamajška kreolščina Grieta hAntiliiz) so skupina večjih otokov Karibskega morja in del Antilov, skupaj s skupino manjših otokov Karibskega morja, imenovano Mali Antili.
Poglej Novi svet in Veliki Antili
Veliki svečenik
Véliki svečenik ali vélika svečenica je naziv, ki običajno pomeni osebo na položaju glavnega svečenika/svečenice ali voditelja verske sekte.
Poglej Novi svet in Veliki svečenik
Viljem III. Oranski
Viljem III. (Viljem Henrik;; 4. november 16508. marec 1702),, splošno znan tudi kot Viljem Oranski, je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder Holandije, Zeelandije, Utrechta, Gueldersa in Overijssel v Republiki Nizozemski od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702.
Poglej Novi svet in Viljem III. Oranski
Vincenzo I. Gonzaga
Vincenzo Ι.
Poglej Novi svet in Vincenzo I. Gonzaga
Vloga ženske v hispanoameriški kolonialni družbi
Kolonizirane, samske ženske so prišle na polotok z namenom, da bodo postale žene osvajalcev.
Poglej Novi svet in Vloga ženske v hispanoameriški kolonialni družbi
Voltaire
François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.
Poglej Novi svet in Voltaire
Vpijati
Vpijáti (znanstveno ime Coraciiformes) so red ptic, za katere je značilno, da imajo tri nožne prste obrnjene naprej in enega nazaj, pri čemer sta tretji in četrti prst zraščena pri bazi (t. i. sindaktilija).
Poglej Novi svet in Vpijati
Vrt zemeljskih naslad
Vrt zemeljskih naslad je sodoben naslov triptiha z oljno sliko na hrastovi tabli, ki ga je naslikal staronizozemski mojster Hieronymus Bosch med letoma 1490 in 1510, ko je bil star med 40 in 60 let.
Poglej Novi svet in Vrt zemeljskih naslad
Vudu
Vudu je sinkretistična religija, ki izvira iz obalnega dela Zahodne Afrike od današnje Nigerije do Gane, od koder se je z uvažanjem sužnjev razširila v Novi svet, kjer obstajajo njene različice še danes.
Poglej Novi svet in Vudu
Wuchereria bancrofti
Wuchereria bancrofti je nitasti parazitski helmint iz naddružine filarij (Filariae oz. Filarioidea).
Poglej Novi svet in Wuchereria bancrofti
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Novi svet in Združene države Amerike
Zelena smrdljivka
Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.
Poglej Novi svet in Zelena smrdljivka
Zelenonoga tukalica
Zelenonoga tukalica (znanstveno ime Gallinula chloropus) je ptica iz družine tukalic, ki živi skoraj po vsem svetu v gosto zaraščenih močvirjih, ribnikih, manjših vodotokih ipd.
Poglej Novi svet in Zelenonoga tukalica
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Poglej Novi svet in Zgodovina Španije
Zgodovina komunizma
komunizma Zgodovina komunizma obsega najrazličnejše ideologije in politična gibanja, ki si delijo temeljne teoretske vrednote skupnega lastništva bogastva, gospodarskega podjetja in lastnine.
Poglej Novi svet in Zgodovina komunizma
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Poglej Novi svet in Zgodovina Združenih držav Amerike
Zgodovinski center Ciudad de Mexico
Zgodovinsko središče Ciudad de Mexico (špansko Centro Histórico de la Ciudad de México), znano tudi kot Centro ali Centro Histórico, je osrednja soseska v Ciudad de Méxicu v Mehiki, osredotočen na Zócalo ali glavni trg in se razteza v vse smeri za številne bloke, pri čemer je najbolj oddaljen zahodno od parka Alameda Central.
Poglej Novi svet in Zgodovinski center Ciudad de Mexico
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Novi svet in Znanstvena klasifikacija živih bitij
10. maj
10.
Poglej Novi svet in 10. maj
1493
1493 (MCDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Novi svet in 1493
1763
1763 (MDCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Novi svet in 1763
4. maj
4.
Poglej Novi svet in 4. maj
7. junij
7.
Poglej Novi svet in 7. junij
9. maj
9.
Poglej Novi svet in 9. maj