Hitreje kot brskalnik!
32 odnosi: Adam Johann von Krusenstern, Andrej Dimitrijevič Saharov, Arktika, Barentsovo morje, Carska bomba, Castle Bravo, Dežela Franca Jožefa, Evrazija, Geografija Rusije, Henry Hudson, Jedrsko orožje, Južni otok (Nova dežela), Karsko morje, Otočje, Samojedski jeziki, Severna Azija, Severni otok (Nova dežela), Seznam otokov po površini, Seznam raziskovalcev, Seznam rek v Evropi, Skrajne točke Evrope, Slovenski eksonimi, Tromsø, Uralsko gorovje, Vatnajökull, Velika geografska odkritja, Vlissingen, Willem Barents, Willem de Vlamingh, Zgodovina geografije, 1961, 30. oktober.
Adam Johann von Krusenstern
Adam Johann von Krusenstern, poznan tudi kot Ivan Krusenstern, nemško-baltski mornariški častnik in raziskovalec Ruskega imperija.
Novo!!: Nova dežela in Adam Johann von Krusenstern · Poglej več »
Andrej Dimitrijevič Saharov
Andrej Dimitrijevič Saharov, ruski fizik, kozmolog, oporečnik in borec za človekove pravice, * 21. maj 1921, Moskva, Sovjetska zveza, † 14. december 1989, Moskva.
Novo!!: Nova dežela in Andrej Dimitrijevič Saharov · Poglej več »
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Novo!!: Nova dežela in Arktika · Poglej več »
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Novo!!: Nova dežela in Barentsovo morje · Poglej več »
Carska bomba
Carska bomba (rusko Царь-бомба, pomenski prevod: »kraljica vseh bomb«, pogovorno tudi Mati žitnega molja (Кузькина мать), sicer žaljivka) je ime največjega in najmočnejšega jedrskega orožja, ki je bilo do zdaj detonirano.
Novo!!: Nova dežela in Carska bomba · Poglej več »
Castle Bravo
Castle Bravo je bila operacija, med katero so ZDA prvič testirali termonuklearno vodikovo bombo.
Novo!!: Nova dežela in Castle Bravo · Poglej več »
Dežela Franca Jožefa
Dežêla Fránca Jóžefa (tudi Zêmlja Fránca Jóžefa) (Zemlja Franca Josifa) je otočje v Arktičnem oceanu (Severnem ledenem morju), severno od Nove dežele in zahodno od Svalbarda.
Novo!!: Nova dežela in Dežela Franca Jožefa · Poglej več »
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Novo!!: Nova dežela in Evrazija · Poglej več »
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Novo!!: Nova dežela in Geografija Rusije · Poglej več »
Henry Hudson
Sir Henry Hudson, angleški pomorski raziskovalec in navigator, * neznano kdaj, nekateri viri navajajo 12. september 1570, drugi 1550, † približno 1611.
Novo!!: Nova dežela in Henry Hudson · Poglej več »
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Novo!!: Nova dežela in Jedrsko orožje · Poglej več »
Južni otok (Nova dežela)
Južni otok je manjši od obeh otokov, ki tvorita glavnino otočja Nova dežela v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Nova dežela in Južni otok (Nova dežela) · Poglej več »
Karsko morje
Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.
Novo!!: Nova dežela in Karsko morje · Poglej več »
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Novo!!: Nova dežela in Otočje · Poglej več »
Samojedski jeziki
Samojedske jezike govori vseh skupaj okoli 30.000 ljudi v arktičnem delu Rusije: od Belega morja na zahodu, mimo polotoka Jamal in južnega dela Nove zemlje, ustij Oba in Jeniseja do polotoka Tajmir na vzhodu.
Novo!!: Nova dežela in Samojedski jeziki · Poglej več »
Severna Azija
OZN; severna Azija je označena s temno modro Séverna Ázija je regija Azije.
Novo!!: Nova dežela in Severna Azija · Poglej več »
Severni otok (Nova dežela)
Severni otok je večji od obeh otokov, ki tvorita glavnino otočja Nova dežela v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Nova dežela in Severni otok (Nova dežela) · Poglej več »
Seznam otokov po površini
Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok. Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km².
Novo!!: Nova dežela in Seznam otokov po površini · Poglej več »
Seznam raziskovalcev
Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.
Novo!!: Nova dežela in Seznam raziskovalcev · Poglej več »
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Novo!!: Nova dežela in Seznam rek v Evropi · Poglej več »
Skrajne točke Evrope
Tu so navedene skrajne točke Evrope, torej točke, ki ležijo bolj severno, južno, vzhodno ali zahodno kot kateri koli drug kraj na tej celini.
Novo!!: Nova dežela in Skrajne točke Evrope · Poglej več »
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Novo!!: Nova dežela in Slovenski eksonimi · Poglej več »
Tromsø
Tromsø, severnosamijsko Romsa Tromssa; kvensko Tromssa; Tromsö) je mesto v občini Tromsø v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem. Mesto je upravno središče občine in tudi upravno središče okraja Troms. Škofija Nord-Hålogaland in njen škof imata sedež v stolnici v Tromsøju v mestu. Mesto leži na otoku Tromsøya, ta pa v prelivu Tromsøysundet, tik ob kopnem severne Norveške. Celinsko predmestje Tromsdalen je s središčem mesta na Tromsøyi povezano z mostom Tromsø in predorom Tromsøysund. Predmestje Kvaløysletta na otoku Kvaløya je s središčem mesta povezano z mostom Sandnessund. Mesto s površino 21,25 kvadratnih kilometrov ima (2017) 64.448 prebivalcev, kar daje mestu gostoto prebivalstva 3033 prebivalcev na kvadratni kilometer. Središče mesta (na Tromsøyi) ima 38.980 prebivalcev. Celinski del mesta, Tromsdalen, ima 16.787 prebivalcev, predmestje Kvaløysletta na otoku Kvaløya pa 8681 prebivalcev. Najbolj naseljeno mesto severno od Tromsøja na Norveškem je Alta s 15.094 prebivalci (2017), zaradi česar je Tromsø zelo veliko mesto za ta obsežen podeželski severni del Norveške in najsevernejše mesto na svetu z več kot 20.000 prebivalci. Je največje urbano območje na severu Norveške in tretje največje severno od arktičnega kroga kjerkoli na svetu (za Murmanskom in Norilskom). Največji delodajalki v mestu sta Univerza Tromsø (UiT) in Univerzitetna bolnišnica Severne Norveške. V Tromsøju ima svoj sedež tudi Norveški polarni inštitut. Observatorij Northern Lights je bil ustanovljen leta 1928 in dve podjetji, povezani s Kongsberg Gruppen, zbirata satelitske podatke iz vesolja z uporabo observatorija. Ribiška industrija je zelo pomembna. Norveški Norges Råfisklag in Norges sjømatråd (svet za morsko hrano) imata sedež v Tromsøju. Sparebanken Nord-Norge ima tudi svoj sedež v mestu. Poleg tega ima tukaj sedež tudi "Skatt nord", agencija norveške davčne uprave. Mesto je toplejše od večine drugih krajev na isti zemljepisni širini zaradi učinka Zalivskega toka. Podnebje je celo blažje kot kraji, ki so veliko južneje od njega drugod po svetu, na primer v Hudsonovem zalivu in na Daljnem vzhodu Rusije, s toplovodnim tokom, ki kljub zelo visoki zemljepisni širini omogoča razmeroma mile zime in rast dreves. V središču mesta Tromsø je največ starih lesenih hiš na severu Norveške, najstarejša hiša je iz leta 1789. Mesto je kulturno središče svoje regije, saj poleti poteka več festivalov. Torbjørn Brundtland in Svein Berge iz elektronskega dua Röyksopp ter Lene Marlin sta odraščala in začela kariero v Tromsøju. Znani elektronski glasbenik Geir Jenssen prav tako prihaja iz Tromsøja.
Novo!!: Nova dežela in Tromsø · Poglej več »
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Novo!!: Nova dežela in Uralsko gorovje · Poglej več »
Vatnajökull
Zemljevid Islandije - Vatnajökull je največji bel madež na desni Ledenik Vatnajökull (ledenik rek), znan tudi kot ledenik Vatna, je največji in najobsežnejši islandski ledenik in eden največjih v Evropi.
Novo!!: Nova dežela in Vatnajökull · Poglej več »
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Novo!!: Nova dežela in Velika geografska odkritja · Poglej več »
Vlissingen
Vlissingen (Zeelandic), zgodovinsko mesto v angleščini znano kot Flushing, je občina in mesto na jugozahodu Nizozemske na nekdanjem otoku Walcheren.
Novo!!: Nova dežela in Vlissingen · Poglej več »
Willem Barents
Willem Barents, nizozemski raziskovalec in pomorščak, * 1550, Terschelling, † 20. junij 1597, Nova Zemlja.
Novo!!: Nova dežela in Willem Barents · Poglej več »
Willem de Vlamingh
Willem Hesselsz de Vlamingh (november 1640 –) je bil nizozemski pomorski kapitan, ki je v poznem 17.
Novo!!: Nova dežela in Willem de Vlamingh · Poglej več »
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Novo!!: Nova dežela in Zgodovina geografije · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Nova dežela in 1961 · Poglej več »
30. oktober
30.
Novo!!: Nova dežela in 30. oktober · Poglej več »
