Odpri v Google MapsKazalo
32 odnosi: Adam Johann von Krusenstern, Andrej Dimitrijevič Saharov, Arktika, Barentsovo morje, Carska bomba, Castle Bravo, Dežela Franca Jožefa, Evrazija, Geografija Rusije, Henry Hudson, Jedrsko orožje, Južni otok (Nova dežela), Karsko morje, Otočje, Samojedski jeziki, Severna Azija, Severni otok (Nova dežela), Seznam otokov po površini, Seznam raziskovalcev, Seznam rek v Evropi, Skrajne točke Evrope, Slovenski eksonimi, Tromsø, Uralsko gorovje, Vatnajökull, Velika geografska odkritja, Vlissingen, Willem Barents, Willem de Vlamingh, Zgodovina geografije, 1961, 30. oktober.
Adam Johann von Krusenstern
Adam Johann von Krusenstern, poznan tudi kot Ivan Krusenstern, nemško-baltski mornariški častnik in raziskovalec Ruskega imperija.
Poglej Nova dežela in Adam Johann von Krusenstern
Andrej Dimitrijevič Saharov
Andrej Dimitrijevič Saharov, ruski fizik, kozmolog, oporečnik in borec za človekove pravice, * 21. maj 1921, Moskva, Sovjetska zveza, † 14. december 1989, Moskva.
Poglej Nova dežela in Andrej Dimitrijevič Saharov
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Nova dežela in Arktika
Barentsovo morje
Lokacija Barentsovega morja Barentsovo morje (- Barencevo more) je morje v Arktičnem oceanu, ki se nahaja severno od Norveške in Rusije.
Poglej Nova dežela in Barentsovo morje
Carska bomba
Carska bomba (rusko Царь-бомба, pomenski prevod: »kraljica vseh bomb«, pogovorno tudi Mati žitnega molja (Кузькина мать), sicer žaljivka) je ime največjega in najmočnejšega jedrskega orožja, ki je bilo do zdaj detonirano.
Poglej Nova dežela in Carska bomba
Castle Bravo
Castle Bravo je bila operacija, med katero so ZDA prvič testirali termonuklearno vodikovo bombo.
Poglej Nova dežela in Castle Bravo
Dežela Franca Jožefa
Dežêla Fránca Jóžefa (tudi Zêmlja Fránca Jóžefa) (Zemlja Franca Josifa) je otočje v Arktičnem oceanu (Severnem ledenem morju), severno od Nove dežele in zahodno od Svalbarda.
Poglej Nova dežela in Dežela Franca Jožefa
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Poglej Nova dežela in Evrazija
Geografija Rusije
Geografíja Rúsije opisuje geografske značilnosti Rusije, ki se s 17.098.242 km2 celokupne površine uvršča na prvo mesto na lestvici svetovnih držav po površini ter s približno 143,5 milijoni prebivalcev na deveto mesto na lestvici svetovnih držav po prebivalstvu.
Poglej Nova dežela in Geografija Rusije
Henry Hudson
Sir Henry Hudson, angleški pomorski raziskovalec in navigator, * neznano kdaj, nekateri viri navajajo 12. september 1570, drugi 1550, † približno 1611.
Poglej Nova dežela in Henry Hudson
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Poglej Nova dežela in Jedrsko orožje
Južni otok (Nova dežela)
Južni otok je manjši od obeh otokov, ki tvorita glavnino otočja Nova dežela v Arktičnem oceanu.
Poglej Nova dežela in Južni otok (Nova dežela)
Karsko morje
Karsko morje Karsko moje (rusko: Карское море, Karskoe more) je robno morje Arktičnega oceana.
Poglej Nova dežela in Karsko morje
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Nova dežela in Otočje
Samojedski jeziki
Samojedske jezike govori vseh skupaj okoli 30.000 ljudi v arktičnem delu Rusije: od Belega morja na zahodu, mimo polotoka Jamal in južnega dela Nove zemlje, ustij Oba in Jeniseja do polotoka Tajmir na vzhodu.
Poglej Nova dežela in Samojedski jeziki
Severna Azija
OZN; severna Azija je označena s temno modro Séverna Ázija je regija Azije.
Poglej Nova dežela in Severna Azija
Severni otok (Nova dežela)
Severni otok je večji od obeh otokov, ki tvorita glavnino otočja Nova dežela v Arktičnem oceanu.
Poglej Nova dežela in Severni otok (Nova dežela)
Seznam otokov po površini
Zemljevid sveta z označenimi večjimi otoki Primerjava velikosti med najmanjšo celino, Avstralijo, in največjim otokom, Grenlandijo. Jugovzhodno od Avstralije je prikazana Tasmanija, sama 26. največji otok. Seznam otokov po površini razvršča svetovne otoke s površino več kot 10.000 km².
Poglej Nova dežela in Seznam otokov po površini
Seznam raziskovalcev
Seznam pomembnih raziskovalcev, osvajalcev sveta in Osončja.
Poglej Nova dežela in Seznam raziskovalcev
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Poglej Nova dežela in Seznam rek v Evropi
Skrajne točke Evrope
Tu so navedene skrajne točke Evrope, torej točke, ki ležijo bolj severno, južno, vzhodno ali zahodno kot kateri koli drug kraj na tej celini.
Poglej Nova dežela in Skrajne točke Evrope
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Nova dežela in Slovenski eksonimi
Tromsø
Tromsø, severnosamijsko Romsa Tromssa; kvensko Tromssa; Tromsö) je mesto v občini Tromsø v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem. Mesto je upravno središče občine in tudi upravno središče okraja Troms. Škofija Nord-Hålogaland in njen škof imata sedež v stolnici v Tromsøju v mestu.
Poglej Nova dežela in Tromsø
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Nova dežela in Uralsko gorovje
Vatnajökull
Zemljevid Islandije - Vatnajökull je največji bel madež na desni Ledenik Vatnajökull (ledenik rek), znan tudi kot ledenik Vatna, je največji in najobsežnejši islandski ledenik in eden največjih v Evropi.
Poglej Nova dežela in Vatnajökull
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Nova dežela in Velika geografska odkritja
Vlissingen
Vlissingen (Zeelandic), zgodovinsko mesto v angleščini znano kot Flushing, je občina in mesto na jugozahodu Nizozemske na nekdanjem otoku Walcheren.
Poglej Nova dežela in Vlissingen
Willem Barents
Willem Barents, nizozemski raziskovalec in pomorščak, * 1550, Terschelling, † 20. junij 1597, Nova Zemlja.
Poglej Nova dežela in Willem Barents
Willem de Vlamingh
Willem Hesselsz de Vlamingh (november 1640 –) je bil nizozemski pomorski kapitan, ki je v poznem 17.
Poglej Nova dežela in Willem de Vlamingh
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Nova dežela in Zgodovina geografije
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nova dežela in 1961
30. oktober
30.
Poglej Nova dežela in 30. oktober
Prav tako znan kot Nova Zemlja.