Kazalo
42 odnosi: Šaanši, Šanši, Šendžov 5, Šiungnu, Bordžigini, Budizem, Cerkev Vasilija blaženega, Moskva, Džao (država), Džingiskan, Di Ji, Dinastija Han, Donghu, Evrazijska stepa, Gansu, Geografija Kitajske, Hebej, Jan (država), Jesugej, Kitajska, Kitajska arhitektura, Kitajske piramide, Kongrati, Kultura Hongshan, Kultura ploščastih grobov, La Rochelle, Marco Polo, Mongolska planota, Mongolski šamanizem, Nefrit, Ningšja, Ordoška kultura, Pomeni imen asteroidov: 2001–2500, Pomeni imen asteroidov: 72001–73000, Severnokitajska nižina, Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem, Sipina, Sovjetsko-japonska vojna, Tengri, Tongvančeng, Upravna delitev Ljudske republike Kitajske, Veliki Higan, Zabajkalski okraj.
Šaanši
Šaanši (pinjin: Shaanxi;; alternativno Šensi) je kopenska provinca v Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Notranja Mongolija in Šaanši
Šanši
Šanši (kitajsko 山西i, prej latinizirano kot Šansi) je celinska provinca Ljudske republike Kitajske in del severnokitajske regije.
Poglej Notranja Mongolija in Šanši
Šendžov 5
Šendžov 5 (poenostavljena kitajščina: 神舟五号; tradicionalna kitajščina: 神舟五號; pinjin: shénzhōu wǔ hào) je prva kitajska vesoljska odprava s človeško posadko.
Poglej Notranja Mongolija in Šendžov 5
Šiungnu
Šiungnu je bila plemenska zveza nomadskih ljudstev, ki so po starodavnih kitajskih virih od 3.
Poglej Notranja Mongolija in Šiungnu
Bordžigini
Bordžigini (mongolsko Боржигин, Boržigin) so bili mongolski klan, katerega ustanovotelj je bil Bodončar Munhag sin Alan-goe, praočeta Mongolov Nirunov.
Poglej Notranja Mongolija in Bordžigini
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Notranja Mongolija in Budizem
Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Cerkev Vasilija Blaženega (rusko: собо́р Васи́лия Блаже́нного, Sobor Vasilija Blažennogo) je krščanska cerkev na Rdečem trgu v Moskvi, Rusija in velja za kulturni simbol države.
Poglej Notranja Mongolija in Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Džao (država)
Ruševine mesta Dai, zadnje prestolnice Džaa Džao (tradicionalno kitajsko 趙, poenostavljeno kitajsko 赵, pinjin Zhào) je bila ena od sedmih velikih držav v obdobju vojskujočih se držav starodavne Kitajske.
Poglej Notranja Mongolija in Džao (država)
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Notranja Mongolija in Džingiskan
Di Ji
Di Ji (kitajsko 帝乙), z osebnim imenom Dzi Šjan (kitajsko 子羨), je bil od leta 1101 do 1076 kralj kitajske dinastije Šang.
Poglej Notranja Mongolija in Di Ji
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Notranja Mongolija in Dinastija Han
Donghu
Donghu (poenostavljeno kitajsko 东胡, tradicionalno kitajsko 東胡, pinjin Dōnghú, Wade–Giles Tung-hu, IPA, dobesedno Vzhodni tujci ali Vzhodni barbari) ali Hu (kitajsko 胡, pinjin Hú, Wade–Giles Hu, IPA)Edwin G. Pulleyblank (1994).
Poglej Notranja Mongolija in Donghu
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Poglej Notranja Mongolija in Evrazijska stepa
Gansu
Gansu (alternativno latinizirano kot Kansu) je kopenska provinca v severozahodnem delu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Notranja Mongolija in Gansu
Geografija Kitajske
Kitajska je zelo fizično raznolika.
Poglej Notranja Mongolija in Geografija Kitajske
Hebej
Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske.
Poglej Notranja Mongolija in Hebej
Jan (država)
url-status.
Poglej Notranja Mongolija in Jan (država)
Jesugej
Jesugej Bagatar (mongolsko Есүхэй баатар, Esugej Baatar, Jedugej Vojščak) je bil poglavar mongolskega klana Kijadi in Temudžinov (Džingiskanov) oče, * okoli 1134, † 1171.
Poglej Notranja Mongolija in Jesugej
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Notranja Mongolija in Kitajska
Kitajska arhitektura
Prepovedano mesto, Peking Vrt skromnega uradnika, del Unescove dediščine Klasični vrtovi Sudžov Železna pagoda kaifeng Tempelj Džudžjadžjao Kitajska arhitektura je utelešenje arhitekturnega sloga, ki se je skozi tisočletja razvijal na Kitajskem in je vplival na arhitekturo po vsej vzhodni Aziji.
Poglej Notranja Mongolija in Kitajska arhitektura
Kitajske piramide
Šjan, kjer se nahaja večina kitajskih piramid archivedate.
Poglej Notranja Mongolija in Kitajske piramide
Kongrati
Mongolsko cesarstvo in njihovi sosedi okrog leta 1207 Kongrati, Kungrati, Ungirati, Kungirati Hongirat ali Hongirati (mongolsko хонгирад, Hongirad) so bili ena od velikih skupin mongolskih plemen.
Poglej Notranja Mongolija in Kongrati
Kultura Hongshan
Kultura Hongšan (enostavno kitajsko: 红山文化; tradicionalno kitajsko: 紅山文化; pinyin: Hóngshān wénhuà) je bila neolitska kultura v severovzhodni Kitajski.
Poglej Notranja Mongolija in Kultura Hongshan
Kultura ploščastih grobov
Kultura ploščastih grobov je arheološka kultura Mongolije iz pozne bronaste in starejše železne dobe.
Poglej Notranja Mongolija in Kultura ploščastih grobov
La Rochelle
La Rochelle, nočna panorama Mestna vrata ''La Porte Royale'', La Rochelle La Rochelle je pristaniško mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente-Maritime.
Poglej Notranja Mongolija in La Rochelle
Marco Polo
Potovanje Marca Pola Marco Polo, beneški trgovec in raziskovalec, * 1254, domnevno Benetke, Beneška republika (danes Italija), † 8. januar 1324, Benetke.
Poglej Notranja Mongolija in Marco Polo
Mongolska planota
Mongolska planota je del Srednjeazijske planote, ki leži med 37°46′-53°08′N in 87°40′-122°15′E in ima površino približno 3.200.000 kvadratnih kilometrov.
Poglej Notranja Mongolija in Mongolska planota
Mongolski šamanizem
Beli prapor (tug) je ena od dveh duhovnih oblik Džingiskana, druga je Črni prapor, ki je prikazana kot bel ali rumen konj ali kot silovit vojščak na tem konju. V središču templja je Džingiskanov kip, levo in desno od njega pa po pa štirje spremljevalci, skupaj devet oseb. Številka devet ima v mongolski kulturi simboličen pomen.
Poglej Notranja Mongolija in Mongolski šamanizem
Nefrit
Nefrit je vrsta s kalcijem, magnezijem in železom bogatih amfibolnih mineralov tremolita ali aktinolita, katerih agregati tvorijo tudi eno od oblik azbesta.
Poglej Notranja Mongolija in Nefrit
Ningšja
Ningšja (pinjin: Ningxia; alternativno latinizirano kot Ninghsja), uradno Avtonomna pokrajina Ningšja ljudstva Hui (ARNH), je kopenska avtonomna pokrajina v severozahodni Ljudski republiki Kitajski.
Poglej Notranja Mongolija in Ningšja
Ordoška kultura
language.
Poglej Notranja Mongolija in Ordoška kultura
Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2001 do 2500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Notranja Mongolija in Pomeni imen asteroidov: 2001–2500
Pomeni imen asteroidov: 72001–73000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 72001 do 73000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Notranja Mongolija in Pomeni imen asteroidov: 72001–73000
Severnokitajska nižina
Severnokitajska nižina je obsežen prelomni razpočni bazen, ki je nastal v poznem paleogenu in neogenu in nato spremenjen z nanosi Rumene reke.
Poglej Notranja Mongolija in Severnokitajska nižina
Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem
To je seznam Unescovih krajev svetovne dediščine na Kitajskem.
Poglej Notranja Mongolija in Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem
Sipina
V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.
Poglej Notranja Mongolija in Sipina
Sovjetsko-japonska vojna
Sovjetsko–japonska vojna, v Mongoliji znana kot osvobodilna vojna leta 1945, je bil vojaški spopad med drugo svetovno vojno, ki se je začel kmalu po sovjetski vojni napovedi Japonski 7.
Poglej Notranja Mongolija in Sovjetsko-japonska vojna
Tengri
Tengri (staroturško 12px12px12px12px, bolgarsko Тангра, Tangra, turško Tanrı, praturško * teŋri/* taŋrɨ, mongolsko Tngri, sodobno mongolsko Тэнгэр, Tenger) je eno od imen prvotnega glavnega božanstva xiongnujskih, hunskih, prabolgarskih in mongolskih ljudstev.
Poglej Notranja Mongolija in Tengri
Tongvančeng
Ostanki mesta leta 2013; na sliki je nekaj ljudi, da je laže ugotoviti velikost zgradbe Ostanki mesta leta 2013 Tongvančeng (kitajsko 統萬城, pinjin Tǒngwànchéng) je bil v obdobju šestnajstih kraljestev v začetku 5.
Poglej Notranja Mongolija in Tongvančeng
Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Zaradi velikega števila prebivalstva in geografskega območja Kitajske je bila upravna delitev Kitajske že od antičnih časov sestavljene iz več ravni.
Poglej Notranja Mongolija in Upravna delitev Ljudske republike Kitajske
Veliki Higan
Pogorje Veliki Hingan ali pogorje Da Hingan je 1200 kilometrov dolgo vulkansko gorovje v regiji Notranja Mongolija na severovzhodu Kitajske.
Poglej Notranja Mongolija in Veliki Higan
Zabajkalski okraj
Zabajkalski okraj (p) je federalni subjekt Rusije (okraj), na ruskem Daljnem vzhodu.
Poglej Notranja Mongolija in Zabajkalski okraj