Kazalo
46 odnosi: Babilonska trdnjava, Bretanja, Cambodunum, Cezarejska Mavretanija, Edfu, Fenicija (rimska provinca), Hamavi, Hispanija, I. legija Armeniaca, II. legija Armeniaca, II. legija Flavia Virtutis, II. legija Parthica, III. legija Cirenajka, III. legija Parthica, Kreta in Cirenajka (rimska provinca), Lauriacum, Logothetes tou dromou, Logothetes tou genikou, Magister officiorum, Menapijci, Mezija, Numidija, Osroena (rimska provinca), Praepositus sacri cubiculi, Praeses, Pretorijanski prefekt, Pretorska prefektura, Pretorska prefektura Ilirik, Prva Panonija, Rimska Italija, Rimska provinca, Rimski guverner, Rouen, Sekvani, Skrinja iz Brescie, Tervingi, Tingiška Mavretanija, V. legija Macedonica, Veksilacija, VIII. legija Augusta, Viminacium, Vir illustris, Vizigoti, X. legija Gemina, XIII. legija Gemina, XIV. legija Gemina.
Babilonska trdnjava
Babilonska trdnjava (arabsko حصن بابليون, koptsko ⲡⲁⲃⲓⲗⲱⲛ ali Ⲃⲁⲃⲩⲗⲱⲛ) je bila starodavna trdnjava v Nilovi delti na mestu, ki je zdaj znano kot Koptski Kairo.
Poglej Notitia dignitatum in Babilonska trdnjava
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Poglej Notitia dignitatum in Bretanja
Cambodunum
Hipokavst v zavetju malih term Cambodunum je bilo ime cesarskega rimskega mesta na območju današnjega mesta Kempten v Allgäu.
Poglej Notitia dignitatum in Cambodunum
Cezarejska Mavretanija
Severna Afrika v rimskem obdobju Cezarejska Mavretanija (latinsko: Mauretania Caesariensis), najbolj zahodna rimska provinca v severozahodni Afriki.
Poglej Notitia dignitatum in Cezarejska Mavretanija
Edfu
Edfu ali Idfu, antični Behdet (egiptovsko arabsko إدفو, Edfu), je mesto v Egiptu na zahodnem bregu Nila med Esno in Asuanom.
Poglej Notitia dignitatum in Edfu
Fenicija (rimska provinca)
Fenicija (latinsko, grško, hē Phoinī́kē Syría) je bila provinca Rimskega cesarstva na ozemlju zgodovinske Fenicije.
Poglej Notitia dignitatum in Fenicija (rimska provinca)
Hamavi
Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.
Poglej Notitia dignitatum in Hamavi
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Notitia dignitatum in Hispanija
I. legija Armeniaca
Prva armenska legija (latinsko Legio prima Armeniaca), legija poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Notitia dignitatum in I. legija Armeniaca
II. legija Armeniaca
Druga armenska legija (latinsko Legio II Armeniaca), legija poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Notitia dignitatum in II. legija Armeniaca
II. legija Flavia Virtutis
II.
Poglej Notitia dignitatum in II. legija Flavia Virtutis
II. legija Parthica
Druga partska legija (latinsko: Legio secunda Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj vojni pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime.
Poglej Notitia dignitatum in II. legija Parthica
III. legija Cirenajka
menapijskih enot Marka Antonija, s katerim je plačeval svoje legije; na hrbtni strani kovanca je napis LEG(ija) III in njen prapor (''aquilla'') III.
Poglej Notitia dignitatum in III. legija Cirenajka
III. legija Parthica
III. partska legija (latinsko Legio tertia Parthica), rimska legija, ki jo je leta 197 ustanovil cesar Septimij Sever za svoj pohod proti Partskemu cesarstvu, po katerem je dobila ime. Legija je bila v vzhodnih rimskih provincah aktivna še v 5. stoletju. Njen simbol je bil verjetno bik.
Poglej Notitia dignitatum in III. legija Parthica
Kreta in Cirenajka (rimska provinca)
Kreta in Cirenajka (latinsko), senatska provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 20 n. št..
Poglej Notitia dignitatum in Kreta in Cirenajka (rimska provinca)
Lauriacum
Karta Donavskega Limesa. Rekonstrukcija tabora in oppiduma. Lauriacum je bil oporišče legije in pomembno rimsko mesto ob podonavskem Limesu v Avstriji.
Poglej Notitia dignitatum in Lauriacum
Logothetes tou dromou
Poštni logotet (grško) je bil načelnik javne pošte (latinsko, grško ali enostavno) in eden od najvišjih fiskalnih ministrov (logotetov) Bizantinskega cesarstva.
Poglej Notitia dignitatum in Logothetes tou dromou
Logothetes tou genikou
Logothetes tou genikou (grško ali krajše, genikon, generalni logotet) je bil v srednjem Bizantinskem cesarstvu generalni finančni minister.
Poglej Notitia dignitatum in Logothetes tou genikou
Magister officiorum
Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.
Poglej Notitia dignitatum in Magister officiorum
Menapijci
Rekonstrukcija menapijske koče v Destelbergenu Menapijci, antično belgijsko pleme iz severne Galije.
Poglej Notitia dignitatum in Menapijci
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Notitia dignitatum in Mezija
Numidija
Numidija, nekdanje berbersko kraljestvo v severni Afriki na ozemlju sodobne Alžirije in manjšem delu zahodne Tunizije.
Poglej Notitia dignitatum in Numidija
Osroena (rimska provinca)
Osroena (antično grško, Osroené) je bila rimska provinca, ki je trajala skoraj 400 let.
Poglej Notitia dignitatum in Osroena (rimska provinca)
Praepositus sacri cubiculi
Prepozit svete spalnice (latinsko, grško) je bil v poznem Rimskem cesarstvu visok dvorni položaj.
Poglej Notitia dignitatum in Praepositus sacri cubiculi
Praeses
Praeses (množina: praesides), naziv državnega uradnika v poznem Rimskem cesarstvu, ki je opravljal naloge guvernerja province.
Poglej Notitia dignitatum in Praeses
Pretorijanski prefekt
Pretorijanski prefekt (latinsko, grško) je bil naziv visokega funkcionarja Rimskega cesarstva.
Poglej Notitia dignitatum in Pretorijanski prefekt
Pretorska prefektura
dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.
Poglej Notitia dignitatum in Pretorska prefektura
Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Ilirik ali krajše Prefektura Ilirik(latinsko: praefectura praetorio per Illyricum, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τοῦ Ἰλλυρικοῦ, Éparhótes/Ὑparhía tōn praitōríōn toỹ Ἰllyrikoỹ), ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Notitia dignitatum in Pretorska prefektura Ilirik
Prva Panonija
Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.
Poglej Notitia dignitatum in Prva Panonija
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Notitia dignitatum in Rimska Italija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Notitia dignitatum in Rimska provinca
Rimski guverner
Rimski guverner, znan tudi kot propretor ali prokonzul, je bil visok državni uradnik, izvoljen ali imenovan za glavnega predstavnika rimske oblasti v eni ali več provincah Rimskega cesarstva.
Poglej Notitia dignitatum in Rimski guverner
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Notitia dignitatum in Rouen
Sekvani
Izrez karte ''Galija'' iz Butlerjevega atlasa iz leta 1907, ki prikazuje delitev dioceze Galije v poznem rimskem obdobju;S. Butler, E, Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London, New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija.
Poglej Notitia dignitatum in Sekvani
Skrinja iz Brescie
Skrinja iz Brescie ali Lipsanoteca v italijanščini je slonokoščena skrinja, morda relikviarij Zagotovo je bil uporabljen kot pozneje in to ostaja najverjetnejši namen.
Poglej Notitia dignitatum in Skrinja iz Brescie
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Notitia dignitatum in Tervingi
Tingiška Mavretanija
Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.
Poglej Notitia dignitatum in Tingiška Mavretanija
V. legija Macedonica
Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.
Poglej Notitia dignitatum in V. legija Macedonica
Veksilacija
Rimski vojak iz III. kohorte pretorijanske garde s praporom svoje enote Veksilacija (latinsko vexillatio), oddelek rimske legije z začasnimi posebnimi nalogami, ki se je v rimski vojski prvič pojavil v obdobju Principata.
Poglej Notitia dignitatum in Veksilacija
VIII. legija Augusta
VIII.
Poglej Notitia dignitatum in VIII. legija Augusta
Viminacium
Viminacij (latinsko ali) je bil glavno mesto (upravno središče) rimske province Mezije in vojaški tabor.
Poglej Notitia dignitatum in Viminacium
Vir illustris
Insignije pretorskega prefekta Ilirika (''Notitia Dignitatum'' Vir illustris (slovensko slavni mož) je bil v pozni antiki uradni naslov najvišjih senatorskih položajev v Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Notitia dignitatum in Vir illustris
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Notitia dignitatum in Vizigoti
X. legija Gemina
Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.
Poglej Notitia dignitatum in X. legija Gemina
XIII. legija Gemina
Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.
Poglej Notitia dignitatum in XIII. legija Gemina
XIV. legija Gemina
XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9.
Poglej Notitia dignitatum in XIV. legija Gemina