Kazalo
61 odnosi: Avstrija, Šentpavel v Labotski dolini, Štalenska gora, Župnija Celje - Sv. Danijel, Bizeljsko, Bolfenk, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Dioceza Panonija, Emona, Furlanija, Geografija Avstrijske Koroške, Gosposvetsko polje, Grad Mauterndorf, Grad Ostrovica, Grebinj, II. legija Italica, Iuvavum, Karantanija, Knežji kamen, Kobarid, Koroška (vojvodina), Lauriacum, Limes, Loška Koritnica, Lugi, Mislinja, Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe, Noriščina, Noriška lakota, Noriško kraljestvo, Norik, Noriki (ljudstvo), Občina Rogaška Slatina, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pretorska prefektura Ilirik, Privilegium maius, Prva Panonija, Ptuj, Rimska Dakija, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Rogaška Slatina, Severin (ime), Severin Noriški, Seznam antičnih plemen v Iliriji, Seznam mest v Sloveniji, Seznam rimskih cesarjev, Sirmij, Slovenske Konjice, Sotla, ... Razširi indeks (11 več) »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Norik (rimska provinca) in Avstrija
Šentpavel v Labotski dolini
Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).
Poglej Norik (rimska provinca) in Šentpavel v Labotski dolini
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Norik (rimska provinca) in Štalenska gora
Župnija Celje - Sv. Danijel
Župnija Celje - Sv.
Poglej Norik (rimska provinca) in Župnija Celje - Sv. Danijel
Bizeljsko
Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.
Poglej Norik (rimska provinca) in Bizeljsko
Bolfenk
Bolfenk je moško osebno ime.
Poglej Norik (rimska provinca) in Bolfenk
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.
Poglej Norik (rimska provinca) in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
Dioceza Panonija
Dioceza Panonija (latinsko, Dioceza Panoncev), po letu 379 znana kot Dioceza Ilirik, je bila dioceza poznega Rimskega cesarstva.
Poglej Norik (rimska provinca) in Dioceza Panonija
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Norik (rimska provinca) in Emona
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Norik (rimska provinca) in Furlanija
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Norik (rimska provinca) in Geografija Avstrijske Koroške
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Norik (rimska provinca) in Gosposvetsko polje
Grad Mauterndorf
Grad Mauterndorf (nemško Burg Mauterndorf) je grad v občini Mauterndorf, v avstrijski deželi Salzburg.
Poglej Norik (rimska provinca) in Grad Mauterndorf
Grad Ostrovica
Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.
Poglej Norik (rimska provinca) in Grad Ostrovica
Grebinj
za drug kraj s podobnim imenom glej Slovenj Grebinj (nem. Deutsch-Griffen), okraj Šentvid ob Glini Grebinj (nemško Griffen) je občina in naselje v vzhodnem delu Celovške kotline ob cesti Celovec - Volšperk (Wolfsberg).
Poglej Norik (rimska provinca) in Grebinj
II. legija Italica
II.
Poglej Norik (rimska provinca) in II. legija Italica
Iuvavum
Iuvavum v 2. st. pr. n. št. Jupitrov oltar, najden na Residenzplatz Rimski zid ostaja pod današnjim Residenzplatzom. Izkopan v letu 2008 Rimski zid ostaja pod današnjim Residenzplatzom. Izkopan v letu 2007 Rimski votivni kamen v pokopališkem zidu v Grödigu Iuvavum (ali Juvavum) je bilo rimsko ime za današnji Salzburg.
Poglej Norik (rimska provinca) in Iuvavum
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Norik (rimska provinca) in Karantanija
Knežji kamen
Knežji kamen Marka Pernharta) Knéžji kámen je obrnjen spodnji del rimskega stebra.
Poglej Norik (rimska provinca) in Knežji kamen
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Norik (rimska provinca) in Kobarid
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Norik (rimska provinca) in Koroška (vojvodina)
Lauriacum
Karta Donavskega Limesa. Rekonstrukcija tabora in oppiduma. Lauriacum je bil oporišče legije in pomembno rimsko mesto ob podonavskem Limesu v Avstriji.
Poglej Norik (rimska provinca) in Lauriacum
Limes
Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.
Poglej Norik (rimska provinca) in Limes
Loška Koritnica
Loška Koritnica Loška Koritnica je slikovita ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku, ki jo obdaja 15 dvatisočakov.
Poglej Norik (rimska provinca) in Loška Koritnica
Lugi
Lugi, tudi Lugijci, Ligi, Ligijci, Lugioni, Lugijani ali Lugoi, so bili plemenska zveza, ki jo omenjano rimski avtorji od leta 100 pr.
Poglej Norik (rimska provinca) in Lugi
Mislinja
Mislinja je naselje ob istoimenski reki v zgornjem delu Mislinjske doline in središče Občine Mislinja.
Poglej Norik (rimska provinca) in Mislinja
Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.
Poglej Norik (rimska provinca) in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe
Noriščina
Noriščina ali vzhodnokeltski jezik je nerazvrščen celinski keltski jezik.
Poglej Norik (rimska provinca) in Noriščina
Noriška lakota
Noriška lakota (znanstveno ime Galium noricum) je vrsta kritosemenke iz družine broščevk.
Poglej Norik (rimska provinca) in Noriška lakota
Noriško kraljestvo
Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.
Poglej Norik (rimska provinca) in Noriško kraljestvo
Norik
Norik je lahko.
Poglej Norik (rimska provinca) in Norik
Noriki (ljudstvo)
thumb Noriki (latinsko) so bili plemenska skupnost 13.
Poglej Norik (rimska provinca) in Noriki (ljudstvo)
Občina Rogaška Slatina
Občina Rogaška Slatina je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem v Rogaški Slatini, mestu, ki šteje malo manj kot polovico prebivalstva občine.
Poglej Norik (rimska provinca) in Občina Rogaška Slatina
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Poglej Norik (rimska provinca) in Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Ilirik ali krajše Prefektura Ilirik(latinsko: praefectura praetorio per Illyricum, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τοῦ Ἰλλυρικοῦ, Éparhótes/Ὑparhía tōn praitōríōn toỹ Ἰllyrikoỹ), ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Norik (rimska provinca) in Pretorska prefektura Ilirik
Privilegium maius
Rudolf IV. Habsburški, ''Rudolfus Archidux Austriae'' z nadvojvodskim klobukom, naslikan okoli leta 1365 Privilegium maius (nemško Großer Freiheitsbrief, slovensko Veliki privilegij) je bila ponarejena srednjeveška listina, objavljena leta 1358 ali 1359 po naročilu avstrijskega vojvode Rudolfa IV.
Poglej Norik (rimska provinca) in Privilegium maius
Prva Panonija
Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.
Poglej Norik (rimska provinca) in Prva Panonija
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Norik (rimska provinca) in Ptuj
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Norik (rimska provinca) in Rimska Dakija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Norik (rimska provinca) in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Norik (rimska provinca) in Rimsko cesarstvo
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina je mesto v Sloveniji z okoli 5000 prebivalci in središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča.
Poglej Norik (rimska provinca) in Rogaška Slatina
Severin (ime)
Severin je moško osebno ime.
Poglej Norik (rimska provinca) in Severin (ime)
Severin Noriški
Sveti Severin, svetnik, * ok.
Poglej Norik (rimska provinca) in Severin Noriški
Seznam antičnih plemen v Iliriji
Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.
Poglej Norik (rimska provinca) in Seznam antičnih plemen v Iliriji
Seznam mest v Sloveniji
Seznam mest v Sloveniji.
Poglej Norik (rimska provinca) in Seznam mest v Sloveniji
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Norik (rimska provinca) in Seznam rimskih cesarjev
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Norik (rimska provinca) in Sirmij
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Norik (rimska provinca) in Slovenske Konjice
Sotla
Sotla je reka v vzhodni Sloveniji, mejna reka med Republikama Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save.
Poglej Norik (rimska provinca) in Sotla
St. Pölten
Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.
Poglej Norik (rimska provinca) in St. Pölten
Sveti Peter v Lesu, Teurnia
Sv.Peter v Lesu Ostanki antične škofije Teurnija Sveti Peter v Lesu, (nemško Sankt Peter in Holz), nekdanja Teurnia, je hribovsko naselje v zgornji Dravski dolini pri Špitalu ob Dravi v Avstriji.
Poglej Norik (rimska provinca) in Sveti Peter v Lesu, Teurnia
Tamsweg
Tamsweg je trg v avstrijski deželi Salzburg blizu meje s Štajersko.
Poglej Norik (rimska provinca) in Tamsweg
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Norik (rimska provinca) in Teoderik Veliki
Trojane
Trojanski krof Trojane so razloženo naselje v Občini Lukovica, 8 kilometrov jugozahodno od Vranskega.
Poglej Norik (rimska provinca) in Trojane
Veronski seznam
Veronski seznam (latinsko Laterculus Veronensis) je seznam rimskih provinc od vladavine cesarjev Dioklecijana in Konstantina I. Seznam je ohranjen samo na prepisu iz 7.
Poglej Norik (rimska provinca) in Veronski seznam
Via Annia
Via Annia je bila konzularna rimska cesta preko ozemlja Jadranskih Venetov.
Poglej Norik (rimska provinca) in Via Annia
Virunum
Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.
Poglej Norik (rimska provinca) in Virunum
Vojvodski prestol
Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju Vojvodski prestol je kamniti prestol z dvema sedežema.
Poglej Norik (rimska provinca) in Vojvodski prestol
Werfen
Werfen (srednja bavarščina Werfm) je tržno mesto v okrožju St.
Poglej Norik (rimska provinca) in Werfen
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Norik (rimska provinca) in Zgodovina Slovenije
Prav tako znan kot Noricum, Notranji Norik, Obrežni Norik.