Kazalo
52 odnosi: Absolutna temperatura, Apsidnica, Število praštevil, Številski sistem, Babilonske številke, Brahmagupta, Diferencialna enačba, Dvojiški komplement, Električni upor, Enakomerno gibanje, Energijski nivo, Foton, Gaussov gravitacijski zakon, Grandijeva vrsta, Harshadovo število, Iracionalno število, Izrojena porazdelitev, Komplanarnost, Konservativna sila, Konvergenčni polmer, Kriptaritem, Linearna enačba, Lorentzeva sila, Mešani produkt, Minimalna ploskev, Negibna točka, Nekonservativna sila, Ničelni vektor, Ničla, Palindromno število, Papež Silvester II., Planckova doba, Planckova konstanta, Plus, Polinom, Prazna množica, Primov algoritem, Rankinova temperaturna lestvica, Realno število, Rimske številke, Ruleta, Sedem let pri beli kači, Seznam števil, Seznam matematičnih vsebin, Teža, Težišče, Točkasto telo, Trapez, Weylova enačba, Zakaj sploh kaj obstaja, ... Razširi indeks (2 več) »
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Poglej Nič in Absolutna temperatura
Apsidnica
Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.
Poglej Nič in Apsidnica
Število praštevil
Števílo práštevíl je v matematiki nemultiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega realnega števila x\,, ki se jo označi s \pi (x)\,, in da število praštevil, ki ne presegajo x\,.
Poglej Nič in Število praštevil
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Poglej Nič in Številski sistem
Babilonske številke
Babilonske številke Babilonske številke so sistem klinopisnih znakov, ki so se uporabljali za zapisovanje števil.
Poglej Nič in Babilonske številke
Brahmagupta
Brahmagupta (tudi Bramagupta) (ब्रह्मगुप्त), indijski matematik in astronom, * 598, Bhinmal, Indija, † 668, verjetno Udžain, Indija.Je avtor dveh zgodnjih matematičnih in astronomskih del:teoretično delo Brāhmasfuṭasiddānta (BSS, "pravilni brahmanski sestav", iz leta 628), in Kaṇḍahādjaka ("užitni zalogaj", iz leta 665), besedilo bolj praktične narave.
Poglej Nič in Brahmagupta
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Nič in Diferencialna enačba
Dvojiški komplement
Dvojiški komplement je eden načinov zapisa predznačenih (negativnih) števil.
Poglej Nič in Dvojiški komplement
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Nič in Električni upor
Enakomerno gibanje
Enakomérno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom ne spreminja ne po velikosti in ne po smeri, pospešek je torej enak nič.
Poglej Nič in Enakomerno gibanje
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Nič in Energijski nivo
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Nič in Foton
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Poglej Nič in Gaussov gravitacijski zakon
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Nič in Grandijeva vrsta
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Poglej Nič in Harshadovo število
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Nič in Iracionalno število
Izrojena porazdelitev
Izrojêna ali degenerírana porazdelítev je verjetnostna porazdelitev slučajne spremenljivke, ki ima vedno enako vrednost.
Poglej Nič in Izrojena porazdelitev
Komplanarnost
Trije vektorji so komplanárni, kadar in samo kadar ležijo v isti ravnini.
Poglej Nič in Komplanarnost
Konservativna sila
Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.
Poglej Nič in Konservativna sila
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Nič in Konvergenčni polmer
Kriptaritem
Kriptaritem (črkovna enačba) je matematična igra oziroma uganka, kjer imamo s črkami podano enačbo, ki vsebuje neznana števila.
Poglej Nič in Kriptaritem
Linearna enačba
Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.
Poglej Nič in Linearna enačba
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Poglej Nič in Lorentzeva sila
Mešani produkt
Paralelepiped, ki ga določajo trije vektorji Méšani prodúkt (tudi psévdoskalárni prodúkt) je v linearni algebri računska operacija, ki trem trirazsežnim vektorjem priredi število po pravilu: Kot vidimo, je mešani produkt sestavljen iz skalarnega in vektorskega produkta - zato tudi ime mešani produkt.
Poglej Nič in Mešani produkt
Minimalna ploskev
Verrillova minimalna ploskev. Prikaz minimalne ploskve s pomočjo milnice. Minimalna ploskev je v matematiki ploskev, ki ima srednjo ukrivljenost enako nič.
Poglej Nič in Minimalna ploskev
Negibna točka
Funkcija s tremi negibnimi točkami Nègíbna tóčka (tudi fíksna tóčka in ìnvariántna tóčka) funkcije je v matematiki točka kot element njenega definicijskega območja, ki ga funkcija preslika sama vase.
Poglej Nič in Negibna točka
Nekonservativna sila
Nèkonservativna síla (tudi dísipativna síla ali nèpotenciálna síla) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti, ni enako nič.
Poglej Nič in Nekonservativna sila
Ničelni vektor
Níčelni véktor (tudi véktor níč.. ali véktorski níč.) je v linearni algebri vektor v evklidskem prostoru, katerega komponente v poljubnem afinem koordinatnem sistemu in razsežnosti \mathbb^ so vse enake 0: Drugače je neničelni vektor.
Poglej Nič in Ničelni vektor
Ničla
Beseda ničla ima več pomenov.
Poglej Nič in Ničla
Palindromno število
Palindromno število je v matematiki simetrično število, zapisano v poljubni bazi a kot a1a2a3...|...
Poglej Nič in Palindromno število
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Nič in Papež Silvester II.
Planckova doba
Planckova dôba (tudi Planckova epóha, Planckova êra) v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10−43 sekunde (Planckov čas), v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi.
Poglej Nič in Planckova doba
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Nič in Planckova konstanta
Plus
Plús (+) je v matematiki znak za seštevanje (1+2.
Poglej Nič in Plus
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Nič in Polinom
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Poglej Nič in Prazna množica
Primov algoritem
Primov algoritem je algoritem, ki v grafu oziroma v matriki povezav poišče povezavo, ki je najcenejša, a je različna od 0.
Poglej Nič in Primov algoritem
Rankinova temperaturna lestvica
Rankinova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1859 predlagal škotski inženir in fizik William John Macquorn Rankine.
Poglej Nič in Rankinova temperaturna lestvica
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Nič in Realno število
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej Nič in Rimske številke
Ruleta
Francoska ruleta Ruléta je igralniška igra na srečo.
Poglej Nič in Ruleta
Sedem let pri beli kači
Sedem let pri beli kači je belokranjska ljudska pravljica.
Poglej Nič in Sedem let pri beli kači
Seznam števil
Seznam člankov o številih.
Poglej Nič in Seznam števil
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Nič in Seznam matematičnih vsebin
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Poglej Nič in Teža
Težišče
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.
Poglej Nič in Težišče
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Nič in Točkasto telo
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Poglej Nič in Trapez
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Nič in Weylova enačba
Zakaj sploh kaj obstaja
accessdate.
Poglej Nič in Zakaj sploh kaj obstaja
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Nič in 0
0 (leto)
Léto 0 ne obstaja niti v gregorijanskem koledarju niti v julijanskem koledarju.
Poglej Nič in 0 (leto)